V uradu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer menijo, da je uporaba detektorja laži na področju delovnih razmerij nedopustna. Foto: BoBo
V uradu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer menijo, da je uporaba detektorja laži na področju delovnih razmerij nedopustna. Foto: BoBo

Menimo, da se poligrafsko testiranje na področju delovnih razmerij ne bi smelo uporabljati tudi ob soglasju zaposlenih, saj to soglasje v večini primerov ne bi bilo izraz prave in svobodne volje zaposlenega, ki ni v enakopravnem odnosu s svojim delodajalcem. Ne vidimo tudi primerov na področju delovnih razmerij, ki bi opravičevali tako močan poseg v osebnostne pravice in dostojanstvo delojemalcev. Menimo, da lahko delodajalci za uveljavljanje svojih pravic in interesov uporabijo druge, milejše in za zasebnost in dostojanstvo delavcev manj invazivne metode in ukrepe.

Stališče varuha človekovih pravic glede testiranja zaposlenih v javnem sektorju

"Varuh človekovih pravic meni, da je uporaba poligrafskih testiranj čezmeren in nesorazmeren poseg v zasebnost, osebnostne pravice in dostojanstvo zaposlenih, zato se ne bi smel uporabljati na področju delovnih razmerij brez izrecne zakonske podlage, še posebej ne v javnem sektorju," so na svoji spletni strani pojasnili v Uradu varuha človekovih pravic, potem ko so prejeli vprašanja o dopustnosti uporabe testiranja zaposlenih v javnem sektorju s poligrafom.

"Menimo, da se poligrafsko testiranje na področju delovnih razmerij ne bi smelo uporabljati niti ob soglasju zaposlenih, saj to soglasje v večini primerov ne bi bilo izraz prave in svobodne volje zaposlenega, ki ni v enakopravnem odnosu s svojim delodajalcem," so še zapisali v svojem mnenju.

V uradu varuha človekovih pravic ne razkrivajo, iz katerih javnih organov izvira povpraševanje o dopustnosti poligrafskih metod. Morda so na misel, da bi tako zaslišali svoje zaposlene, prišli v kakšnem izmed uradov, iz katerih v zadnjem času v javnost curljajo zaupne informacije. Kot denimo s tožilstva v primeru finančne preiskave proti predsedniku največje opozicijske stranke Janezu Janši in obtoženemu v zadevi Patria, pokojnemu Jožetu Zagožnu.

V uradu varuhinje Vlaste Nussdorfer še opozarjajo, da poligrafski postopek ureja zakon o nalogah in pooblastilih policije v zvezi s postopki odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Namen postopka pa je predvsem indic za izločitev posameznih osumljencev. Postopek pa se lahko izvaja le na podlagi vnaprejšnjega pisnega soglasja, ki se lahko kadar koli umakne.

"Poligrafski postopek se uporablja na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije in se torej izvaja v korist osumljenega posameznika, zato menimo, da ga ne bi smeli nekritično prenašati na področje delovnih razmerij," še dodajajo.

Poligrafska metoda detektivom ni sporna
Že bežno brskanje po spletnih straneh slovenskih detektivskih agencij razkriva, da skoraj vsi slovenski detektivi med svojimi storitvami ponujajo tudi poligrafske teste, denimo za domnevno nezveste zakonce ali partnerje kot tudi za zaposlene, če prihaja do domnevnih kršitev.

Predsedniku detektivske zbornice Janku Trivunoviću se uporaba poligrafa pri detektivskem delu ne zdi sporna. "S poligafom preverjamo le resničnost izjav osebe, ali laže o nekem dogodku ali ne. Vendar nobene osebe ne moremo prisili v poligrafski test oz. mora prostovoljno privoliti," opozarja Trivunovič.

Predsednik detektivske zbornice, ki je tudi sam detektiv, pravi, da poligrafski testi niso ravno pogosta praksa pri njegovem delu, v povprečju jih morebiti izvajajo le enkrat do dvakrat na mesec.

Poligrafski testi pa se po navadi uporabljajo v primerih, ko je v zadevo vpleteno več ljudi, ko denimo pride do kakšnih kršitev v večjem skladišču in s pomočjo omenjenega testa izločijo osebe, ki niso bile vpletene v sporno dejanje.

Poligrafsko testiranje po njegovem pojasnilu ni dokazno gradivo in se ne more uporabljati v sodnih postopkih, zato se mu metoda ne zdi sporna. Detektivi pa se po navadi na podlagi poligrafske raziskave odločijo, ali bodo še naprej skušali iskati dokaze proti osebi, ki sodi med osumljence spornih dejanj.

Trifunović pravi, da večina delodajalcev, ki želijo detektivske storitve za preverjanje zaposlenih, prihaja iz realnega sektorja, medtem ko se v javnem sektorju le redko odločajo za tovrstne metode.

MNZ: Poligrafski test lahko pomaga pri delu
V Sloveniji nad delom detektivskih agencij bedi notranje ministrstvo oz. je pristojno za nadzor detektivske zbornice, ki podeljuje in odvzema licenco za opravljanje detektivske dejavnosti.

Na MNZ-ju pravijo, da zakon o detektivski dejavnosti eksplicitno ne ureja uporabe poligrafa. Vendar ga je mogoče uvrstiti med t. i. upravičenja v delu zakona, ki ureja uporabo tehničnih sredstev.

"Bolj kot dovoljenje uporabe poligrafa je treba poudariti, da je za izvedbo poligrafskega testiranja pogoj izrecna privolitev testirane osebe v poligrafsko testiranje, s tem pa je izključena vsaka prisila. Osebo tudi seznanijo, da lahko kadar koli zavrne nadaljevanje testiranja," pravijo na MNZ-ju.

"Poligrafski test lahko pomaga oziroma nakaže smernice za nadaljnjo preiskavo pri ugotavljanju dejanskega stanja in dejstev, poleg tega pa lahko morebitnega osumljenca izloči iz nadaljnjega preiskovanja," še dodajajo.

Menimo, da se poligrafsko testiranje na področju delovnih razmerij ne bi smelo uporabljati tudi ob soglasju zaposlenih, saj to soglasje v večini primerov ne bi bilo izraz prave in svobodne volje zaposlenega, ki ni v enakopravnem odnosu s svojim delodajalcem. Ne vidimo tudi primerov na področju delovnih razmerij, ki bi opravičevali tako močan poseg v osebnostne pravice in dostojanstvo delojemalcev. Menimo, da lahko delodajalci za uveljavljanje svojih pravic in interesov uporabijo druge, milejše in za zasebnost in dostojanstvo delavcev manj invazivne metode in ukrepe.

Stališče varuha človekovih pravic glede testiranja zaposlenih v javnem sektorju