Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Foto: BoBo/Borut Živulović
Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Foto: BoBo/Borut Živulović

Osnutek revizijskega poročila je v kabinetu pristojnega namestnika, kjer čaka na soglasje oziroma nesoglasje. "Čakamo, da bo ta faza zagotavljanja kakovosti, ki sicer velja tudi za druga revizijska poročila, minila," je pojasnil. Pričakuje, da bo to lahko glede na obseg revizijskega poročila "storjeno v nekem razumnem času, to je recimo v tednu dni, in da takrat lahko nastopijo pogoji, da Računsko sodišče vendarle izda osnutek revizijskega poročila".

Ob tem je sicer opomnil, da je zakon nedoločen pri tem, kaj se zgodi, če soglasja ali nesoglasja ni. Toda predsednik Računskega sodišča računa "na zdrav razum in integriteto vseh vpletenih, da se ta vlak vendarle premakne". Na vprašanje, kje je vzrok pri zadržanju poročila in ali gre tudi za kake politične pritiske, je Vesel odgovoril, da lahko zagotovi le to, da je Računsko sodišče zelo odporno proti pritiskom in da v izdanem revizijskem poročilu "ne bo ničesar, niti enega stavka, za katerega ne bi bilo argumentacije za takšen zapis", prav tako v njem ne bo nič, kar ne bi smelo biti, in nič ne bo izločeno zaradi pritiskov.

Ob tem je navedel, da je pri osnutku revizijskega poročila delala velika ekipa, preverjali pa so ravnanje pri nabavi zaščitne opreme pri več subjektih v državi za daljše časovno obdobje, ne samo v nekaj tednih najhujše spomladanske krize, temveč vse do izdaje osnutka revizijskega poročila.

Težave pri pridobivanju dokumentacije

Vsebine osnutka Vesel ni želel razkriti, saj je zaupna. Pojasnil pa je, da je poročilo obsežno, da bo verjetno izdano na vsaj 200 straneh. "Prepričan sem, da je v njem zapisana pravzaprav objektivna resnica, če jo je seveda mogoče podpreti z dokumentacijo," je pojasnil. Po njegovih navedbah je imelo Računsko sodišče s pridobivanjem te dokumentacije kar nekaj težav. "Izrazito velike probleme" so imeli po njegovih besedah pri pridobivanju dokumentacije predvsem z gospodarskega ministrstva in nekaterih drugih subjektov. "Kar težko je bilo razložiti vloge posameznih subjektov zlasti v tistem spomladanskem obdobju," je povedal.

Na vprašanje, ali je deležen kakšnih pritiskov, je odgovoril, da sam v sferi latentnih pritiskov živi že zelo dolgo in da to ni zanj nič novega. Ne dela pa primerjav v tem primeru z drugimi, je pojasnil, ob tem pa dodal, da je poročilo specifično, ker prihaja v času, ki je politično obremenjen.

Poudaril je še, da kriza, ki jo je povzročila epidemija, še ni končana, in da se oprema še vedno naroča, zato so njihova priporočila in popravljalni ukrepi, ki jih bodo najverjetneje zahtevali, pomembni in bi bilo dobro, da je revizijsko poročilo čim prej končano.

Janša želel pogovor

Na vprašanje, ali je premier Janez Janša zahteval sestanek z njim, je Vesel odgovoril, da je seznanjen s klicem na sodišče z željo po pogovoru, ki pa se zaradi prevelike obremenjenosti v tem času ni zgodil. Sam meni, da ni nič nenavadnega, če se predsednik Računskega sodišča dobi s predsednikom vlade, kar se tudi dogaja, saj Računsko sodišče daje pripombe in priporočila za spremembo številnih zakonov, nujen je tudi pogovor o nekaterih drugih vprašanjih. Kot ugotavlja Vesel, je, denimo, skrajni čas za posodobitev zakona o javnih financah.

"Kriza, ki jo je pripeljala epidemija covida, ne bo samo enoplastna, se ne bo zaključila s političnim preštevanjem moči ali s kakšnimi drugimi akcijami, ampak jo bo seveda treba tudi javnofinančno preživeti. Nastaja nam krepak dolg, popolnoma bo treba verjetno prevrednotiti javnofinančne prioritete," je pojasnil.