Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je predstavil dopolnjeni predlog pokojninskega zakona, v katerem je za moške upokojitvena doba predvidena pri starosti 60 let in 43 letih delovne dobe, za ženske pa starost 58 let in 41 let delovne dobe. V dopolnjenem predlogu se podaljšujejo prehodna obdobja, večina pa se mora končati do leta 2020.
Po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja se bodo znova sestali 8. junija, a to ne bo edina tema, ki jo bodo obravnavali. Še preden bodo znova obravnavali spremembe pokojninskega sistema, bo beseda tekla tudi o svežnju treh zakonov, ki se nanašajo na trg dela, delovna razmerja in malo delo.
Pričakovati je zavrnitev
Pričakovati je, da bo vlada, ki je v tem tednu pripravila izračune, predlog sindikatov glede pokojninske dobe zavrnila, saj minister za delo Ivan Svetlik meni, da to ne bo dovolj za zagotovitev vzdržnosti pokojninske blagajne oziroma za preprečitev nadaljnjega zniževanja pokojnin.
Predlog sindikatov zajema tudi izračun pokojninske osnove; namesto 34 let, ki jih predlaga vlada, bi po njihovem mnenju raje upoštevali 24 najugodnejših let. Prehodno obdobje naj bo 12 let, predlagajo. Če vladi to ne ustreza, pa naj se namesto tega zviša prispevna stopnja pri delodajalcih, še dodajajo.
Predlagajo še, da bi tisti, ki bi po starosti 60 let in po doseženih 40 oziroma 38 letih pokojninske dobe ostali v zaposlitvi, prejeli še dodatnih 20 odstotkov pokojnine, kakršno bi dobili, če bi odšli v pokoj.
Predlog prilagoditve odmere pokojnin
Vlada je prav tako predlagala prilagoditev odmere pokojnin novim upravičencem s postavitvijo nadomestne stopnje v višini 80 odstotkov za 40 let pokojninske dobe pri moških in dve leti manj pri ženskah, in sicer z namenom ustavitve padanja pokojnin. S tem bi se novim upravičencem pokojnina odmerjala na podlagi prejetih plač. Ker vlada želi delodajalce tistih, ki bi že dosegali minimalne pogoje za upokojitev, stimulirati, da bi zaposlovali starejše, predlaga znižanje prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 50 odstotkov.
Po statističnih podatkih so se leta 2008 v vseh 27 članicah EU-ja v povprečju upokojevali stari 61,4 leta, v Sloveniji pa 59,8 leta.
Po zdaj veljavni pokojninski reformi iz leta 2000 je v letošnjem letu pogoj za polno upokojitev za moške 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe, za ženske pa starost 56 let in osem mesecev ter 37 let in tri mesece pokojninske dobe.
Stanovnik: Nikomur ni treba hiteti v pokoj
Glede upokojevanja, tudi nekateri strokovnjaki menijo, da je pokojninski sistem pri nas dovolj stabilen, da bi reforme lahko vpeljali postopno. Ekonomist Tine Stanovnik je za Radio Slovenija dejal, da se bodo predvidena prehodna obdobja zagotovo podaljšala oziroma spremembe ne bodo uveljavljene tako hitro. Zato po njegovih besedah za zdaj nikomur ni treba hiteti v pokoj v strahu, da ga bodo doletele novosti. Podobnega mnenja je generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež.
Pred upokojitvijo številčna generacija iz 50. let
Peter Pogačar z ministrstva za delo odgovarja, da reforme z dolgimi prehodnimi obdobji ni mogoče "mehčati". Po njegovih besedah je težava v tem, da je trenutno pred upokojitvijo zelo številčna generacija, rojena v 50. letih prejšnjega stoletja, in če se bo upokojila ta, nam čez deset let tudi pokojninska reforma ne bo v pomoč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje