Slovenija
Zdravstveni sindikati opozarjajo, da bi minimalno plačo po njenem zvišanju dejansko prejemale tudi srednje medicinske sestre. Foto: BoBo

Vlada zdravstvenim sindikatom ponudila višje delovne dodatke

Pogajanja se nadaljujejo v torek
9. november 2018 ob 14:34
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Vladni pogajalci so predstavnikom dveh zdravstvenih sindikatov, ki ob dvigu plač zahtevajo tudi višje dodatke za delo v neugodnem času, ponudili višje dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Vlada je v četrtek nekoliko dopolnila mandat svoji pogajalski skupini. Medtem ko so se na vladni strani doslej želeli s sindikati najprej dogovoriti o plačah in šele nato o zahtevah, ki so vezane na druge prejemke iz delovnega razmerja, imajo vladni pogajalci zdaj mandat, da se o vsem pogajajo hkrati, torej tudi na primer o jubilejnih nagradah in dodatkih.

"Ta mandat nam omogoča, da posameznim poklicnim skupinam, ki delajo v drugačnih, težjih pogojih dela, vendarle to na neki način priznamo tudi skozi plačilo, kar je ne nazadnje tudi prav," je pred začetkom pogajanj s sindikatom zdravstva in socialnega varstva ter sindikatom delavcev v zdravstveni negi pojasnil vodja vladne pogajalske skupine Peter Pogačar.

Po pogajanjih je povedal, da je vlada prisluhnila argumentom sindikatov in ponudila bistveno višje dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. "Menim, da smo s tem ne samo poslušali, ampak tudi prisluhnili opozorilom o težkih delovnih pogojih," je ocenil Pogačar in dodal, da bi višji dodatki veljali za vse v javnem sektorju, ki delajo v takšnih pogojih.

Soglasja s sindikati sicer še niso dosegli. Pogačar tudi ni razkril, za koliko bi omenjene tri dodatke zvišali.

Sindikati in vlada precej narazen
Po besedah predsednika sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonka Vukadinoviča so sicer še precej narazen. Kot bistveno je ocenil, da so se začeli pogajati o konkretnih zahtevah in se je vlada do njih opredelila. Sam pa je zmeren optimist.

Po njegovih besedah so tudi na sindikalni strani izrazili pripravljenost, da svoje zahteve pri nekaterih dodatkih znižajo za deset odstotkov. Ob omenjenih dodatkih za nočno, nedeljsko in praznično delo sindikata zahtevata boljše plačilo tudi za popoldansko izmeno, delo v deljenem delovnem času, neenakomerno razporeditev časa in delo prek polnega delovnega časa.

"Mi z dodatki pravzaprav urejamo organizacijo delo. Če se nekaj podraži, potem bo delodajalec premislil, ali bo delavcu odredil delo, če ni nujno," je navedel Vukadinovič.

Medicinske sestre na minimalni plači?
Še naprej pa se vladna in sindikalna stran razhajata pri dvigih plač. Medtem ko je vladna stran za tiste do 26. plačnega razreda v dosedanjih pogajanjih privolila v dvig za en plačni razred, zdravstvena sindikata zanje zahtevata dvig za dva plačna razreda.

Vukadinovič je ob prihodu na pogajanja opozoril, da bi minimalno plačo po njenem zvišanju dejansko prejemale tudi srednje medicinske sestre. Po drugi strani pa je Pogačar med drugim dejal, da so osnovne plače srednjih medicinskih sester v zadnjih treh letih zrasle za deset odstotkov, povprečne plače pa za 13 odstotkov.

VIDEO
Preobremenjeni in slabo plačni zdravstveni delavci
VIDEO
Nadaljevanje pogajanj z javnim sektorjem
G. C.
Prijavi napako
Komentarji
Herta
# 09.11.2018 ob 17:13
Vladni pogajalci ponujajo višji dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo. Zahtevno delo v zdravstvu naj tako ostane zjutraj in podnevi plačano manj (da ne napišem mizerno), kajti - razlika mora biti.

Zvišanje plač bi namreč imelo za posledico tudi zvišanje dodatkov. To vladni "pogajalci" dobro vedo. Kot vse kaže so se odločili, da bodo na zdravstvenih sindikatih raje preizkušali stare zvijače - namesto, da bi dosegli konstruktivno rešitev in čimprej zaključili pogajanja.

Na primer, večina medicinskih sester dela v različnih turnusih. Zaradi pomanjkanja kadra in neurejenih razmer v zdravstvu gre za večinoma za naporen, izmenski, dvanajsturni delovnik. Razen ob praznikih, nedeljah in ponoči jim dodatek ne pripada, čeprav mora biti delo opravljeno ob vsakem času. Odveč je poudariti, da takšna plača vsebuje majcen delež dodatkov, večji del plače je iz nižje plačanega navadnega delovnika.

Sindikati bi se morali bolj zavedati, da delo v zdravstvu ni enako vrtenju na foteljih v pisarnah raznih ministrstev in direktoratov, od koder na pogajanja pridejo vladni "pogajalci". Zato bi morali sindikati svojo vlogo vzeti resneje in za svoje člane poskrbeti tako, da bodo ti lahko dostojno delali in živeli.

Glede na to, da so si na raznih ministrstvih izplačevali dodatke za xy pripravljenost (samo za te dodatke je bilo še nedavno nazaj na devetih fakultetah nezakonito izplačano skupno več kot milijon evrov) določitev izhodišča za plače zdravstvenih delavcev ne bi smela biti pretežka naloga.
socrates
# 09.11.2018 ob 15:38
Sindikalisti, zopet vas žejne šlepajo čez vodo - najprej stadardi in normativi, ne pa drobtinice z mize!!!
socrates
# 09.11.2018 ob 17:36
@Herta: bravo! In točno zato je treba najprej razrešiti standarde in normative. Nekje sem zasledil, da sestra dobi za cel šiht nadur (torej 8 ur) 5 EUR dodatka bruto (torej namesto 5,5 EUR/uro jih dobi 6,1 EUR /uro BRUTO). Pa kateri osel bi delal za tak "dodatek" ponoči in čez vikend?
Dionezij
# 09.11.2018 ob 16:09
Brez celovite reforme zdravstva in celotnega javnega sektorja ne bo nobenegau činka. Ko se povečajo najnižje plače, se podrejo plačna razmerja. Delavci, ki opravljajo bolj zahtevna dela, čez čas postanejo nezadovoljni, ker menijo, da plačne razlika med manj in bolj zahtevnim delom praktično ni. Nezadovoljstvo s plačo pa se kar hitro začne odražati na učinkovitost in kakovost dela. Oboje začne padati. Pa smo spet na začetku. Treba je pgledati kakšna so plačilna razmerja npr. v Avstriji. In takšna razmerja se lahko tudi pri nas uvedejo, le da je vrednost točke za izračun plače nižja za taliko kolikor je pri nas nižja povprečna plača kot v Avstriji.
Kris
# 09.11.2018 ob 17:26
Kdaj pa bo nagrado dobila zgarana sestra, ki ima sama čez 30 in več bolnikov? in se od nje pričakuje večen nasmeh, spodbudno besedo in strokovnost?
topol
# 09.11.2018 ob 19:22
Delo kirurga, ki naredi 250 operacij v Avstriji in 100 pri nas ni enako. Tako kot slovenski zdravniki tudi avstrijski zdravnik, ki dela zahtevnejše posege, ne naredi 250 operacij - niti 100. Velika časovna razlika je med odstranjevanjem raznih izrastkov ali resekcijo jeter ali operacije retroperitonealno. Teh zadnjih bolnikov niti toliko ni.
V bolnici se kar krepko dela. Zdravnikov in sester, ki bi v službi afne guncali skoraj ni več. Kirurg pa tudi ne operira stalno. Ima tudi ambulanto in oddelek. Saj menda pričakujemo pojasnilo o posegu. Med okrevanjem pa tudi želimo videti operaterja, ne pa kar nekoga, ki ima slučajno čas.
Menim, da bi bilo v bolnici bolj potrebno pravilno plačilo za določen poseg, ne pa neka povprečja, terciarji in uteži. To, da pa se pričakuje boljše plačilo za neugoden čas dela, je pa zgolj za pozdraviti. Polna usta vseh so ubogih trgovk, nekateri pa morajo delati ob vsaki uri in vse dni.
garmond
# 09.11.2018 ob 19:18
No, negovalka v Domu upokojencev pravi: "Že zdaj smo vsi izgoreli in bolani."
Višja plača tega ne bo pozdravila.
Sicer pa ne trdim, da si ne zaslužijo višjih plač, da me ne bo nekdo narobe razumel.
gun
# 09.11.2018 ob 19:09
Dohtarji so izsilili najvišje plače v SLO, ko vidite kako se obnašajo na cehovskih srečanjih ti gre na bruhanje. Sledile so zahteve drugih - upravičeno. Nekdo bo moral narediti red, ga pa ne vidim.
Dionezij
# 09.11.2018 ob 17:59
Povsod so zdravstvo uredili, samo pri nas to počnemo že 100 let. Tudi v prejšnjem sistemu so zdravstveni delavci približno vsakih dest let štrajkali. Ko so dosegli svoje - povečanje plač, dvig prispevne stopnje, participacijo, itd., je bilo nekaj časa mir, nato pa spet štrajk. Kadre, ki zavirajo reformo je treba preprosto nagnati iz zdravstvenega sistema. Primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester, koliko pa jih je na zavodu za zaposlovanje. Na vseh področjih kopiramo zakonodajo od članic EU, ne vem zakaj ne kopiramo zdravstvenega sistema in normativov. Ve se koliko operacij mora kirurg narediti v Avstriji, okoli 250. Pri nas največ sto. Prav tako je omejen glede dela kot zasebnik. Pri nas pa imamo dvoživke, te pa nikoli ne bodo odpravile čakalnih vrst. Beli bogovi so nedotakljivi.
pinkobalinko
# 10.11.2018 ob 09:53
Tudi sam delam v tem fohu in dejansko bi si bolj kot višje plače, želel več zaposlenih in s tem nekoliko ugodnejši urnik in manjšo obremenitev.
Pa še ena anomalija, da ne rečem sramota je za odpravit. Prazniki med tednom se namreč štejejo v delovno obveznost in so plačani za vse, za tiste ki praznujejo in za tiste ki morajo delati. Slednji dobijo dodatek, vendar pa je razlika med tistimi, ki so za praznik doma in tistimi ki delajo manj kot običajna postavka - ergo je delo na praznik vredno manj kot običajno.
Prava svinjarija pa je pri tistih, ki imajo tako sramotno nizke plače, da tudi z delom na praznik (dodatki niso izključeni iz minimalne plače) ne prilezejo do minimalca. Ti delavci imajo pod črto enako plačo, ne glede na to ali so za praznik doma, ali za praznik delajo. Kako se reče obveznemu zastonjskemu delu pa vemo - suženjsko delo. Ampak t.i. socialne partnerje ter ustavno sodišče, ki je že pred leti taki ureditvi pritrdilo, to očitno ne moti.
zapravico
# 10.11.2018 ob 08:43
Če ne bi bilo sester bi bolniki slabo živeli po operacijah.Doktor jih samo operira,potem je njegovo delo končano
slo_kritik
# 10.11.2018 ob 00:10
Kaj jim bodo višji dodatki, če jim ne dvignejo osnovne plače?!
tore
# 09.11.2018 ob 20:23
Višina plače za običajni delovni čas je pa tajna al kaj, dodatki so tudi tajni, vsaka panoga si ispogaja svoja. A ste Butalci al kaj. Imate pa zagotovljeno službo, saj se stalno nekaj pogajate.
Berem v časopisu oglas Avstrijskega podjetja za delo v Celovcu, kjer je razločno napisana višina bruto plače v evrih, poleg opisa dela in zahtevanih znanj. In čisto jasno je, da če ne bo zanimanja za to delo, bodo dvignili plačo. Zakaj tako ni tudi v SLO, saj to so osnove.
SF0100
# 09.11.2018 ob 19:44
Še uradnikom 14% večje plače... tudi oni prevzemajo vedno več dela za nesposobno vlado
Hc27
# 09.11.2018 ob 17:15
Saj niso vladni uslužbenci. Naj se pogajajo z delodajalcem! Zdravstveni dom ali Klinični center ali bolnica ta in ta.
davison20
# 09.11.2018 ob 16:56
No, sedaj bodo skočili v zrak pravosodni policisti, policisti, vojaki..... ki tudi delajo ponoči.
bluestar
# 10.11.2018 ob 11:18
Od vseh, ki zahtevajo višje plače, si najbolj zaslužijo ravno negovalci, medicinske sestre, reševalci, gasilci in in še kdo iz teh krogov. Če kdo tega ne podpira, si bo premislil, ko bo ležal na bolniški postelji negiben in si ne bo mogel niti nosu sam obrisat, kaj šele kaj drugega. Vsa čast za delo, ki ga opravljajo.
vranek
# 10.11.2018 ob 09:22
Urejanje zdravstva se zacne z zaprtjem majhnih brezveznih bolnic iz katerih vsak tur posljejo v UKC. In vsakega drugega dojencka. To je jama brez dna. Z vsemi direktorji, in 100 letnimi zdravniki,ki večno dezurajo in ob intervenciji poklicejo resilca za enega od KC!
G. Fakin,vase mnenje o tem? In kaj delate na tem?
vranek
# 10.11.2018 ob 09:17
To se mi zdi prav, dobili bodo tisti,ki res delajo. Ne pa kar nekaj na pocez
zapravico
# 10.11.2018 ob 08:44
Zdravstveni sindikati opozarjajo, da bi minimalno plačo po njenem zvišanju dejansko prejemale tudi srednje medicinske sestre.

Ja saj zato gre,sindikati imate že tako prevelike plače
zapravico
# 10.11.2018 ob 08:41
Ne gre pa ne gre,da bi sestram dali večje plače ki si jo zaslužijo.
zapravico
# 10.11.2018 ob 08:39
A samo sindikatom?
isocenter
# 10.11.2018 ob 07:13
S pretiranim vrednotenjem dodatkov, se posredo razvrednoti redno delo. Slednje povzroča velik interes za npr. nedeljsko delo, kar privede do nezadovoljstva in konfliknosti znotraj posameznih timov.
božo1
# 10.11.2018 ob 06:49
Plačni sistem v zdravstvu, kot po večini vsepovsod bi moral temeljiti na:
a) ovrednotenje poklica, zaht.izobrazba-osnovni plačni razred
+ faktor ali spremenljivka za zahtevnost oz.potrebne izkušnje
b) ovrednotenje delovnih pogojev (turnus, del.okolje in pogoji ipd.)
c) normativ (kriteriji za količino in kakovost)

Pri "tehnologiji" občega vrednotenja poklica in dela se zatakne v obravnavi zdravniškega dela, kjer nastopi poseben kodeks zdravniške etike. Najbrž je v enem delu tega poklica možna tehnična obravnava kot rutinsko opravilo, v nekem delu pa je specifičnost, ki presega tehnična merila. Se mi zdi popolnoma zmotno ali neprimerno soditi tako, kot nekdo zapiše: "v Avstriji 250 operacij pri nas samo 100". Najbrž bi stroka morala znati razdeliti dela v zdravstvu na ambulantno in specialistično. Kje pa smo šele pri razdelitvi po delih zahtevnosti človekovega organizma od 1 kg pa tja do 150?

Še najlažje se mi zdi normativno razčleniti tisto, kjer se pravi npr. pri posluževanju(sestre, negovalke itd), da so "pregorele". Tukaj je jasno kaj se dogaja, če je na negovalko 20 oskrbovancev pri standardu 10. Ja, v takem primeru trpijo eden in drugi. Če bi zavodu bila priznana prava cena za storitev, bi dejansko le ta(zavod) znal najbolje reševati tudi problem kadrov in tako plač. In najbrž v tem grmu tiči zajec na ravni celotnega zdravstva-avtonomija vodenja zavoda?!
galoper
# 09.11.2018 ob 14:46
Vlada se vmešava v notranje odnose v KC. Skladno z zakonom zagotavlja sredstva za določene namene, kako to delijo med seboj, je stvar notranjih odnosov. Ko nastajajo motnje v izvajanju načrtovanih storitev in tega ne uredijo, sledi intervencija ministrstva in ko tudi to nemočno le gostobesediči, se zamenja tudi ministra.
Kazalo