Obravnava vseh nezakonitih glob bi lahko precej obremenila pravosodje, sporoča vrhovno državno tožilstvo. Fotografija je simbolična. Foto: BoBo
Obravnava vseh nezakonitih glob bi lahko precej obremenila pravosodje, sporoča vrhovno državno tožilstvo. Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Gre namreč za zelo veliko glob, kar pomeni, da bi odpravljanje napak v posameznih postopkih občutno obremenilo pravosodni sistem in povzročilo nepotrebne dodatne stroške, so zapisali na vrhovnem državnem tožilstvu. Zato pričakujejo ustrezen odziv z uporabo pravnih sredstev, ki bi omogočila odpravo ali razveljavitev glob pred okrajnimi sodišči na predlog prekrškovnih organov po uradni dolžnosti ali na pobudo oglobljenega.

Ustavno sodišče začasno zadržalo prepoved javnih shodov

Na podlagi prejetih pobud za varstvo zakonitosti v primerih neveljavnih vladnih odlokov je tudi samo dalo pobude za uporabo izrednega pravnega sredstva. Pri tem je upoštevalo razlago ustavnega sodišča, da se predpis, ki ni bil objavljen v uradnem listu, ne bi smel uporabiti. Globe so bile namreč izrečene za dejanje, ki ni bilo zakonsko opredeljeno kot prekršek. V posameznih primerih so okrajna sodišča že izdala sklepe o ustavitvi postopka, so navedli.

Na ta način bo ravnalo tudi v drugih primerih vloženih pobud za varstvo zakonitosti, ki se opirajo na vprašanje veljavnosti odlokov, so zagotovili.

Zahteva za varstvo zakonitosti tako po njihovih besedah ostaja skrajno pravno sredstvo za odpravo kršitev zakona, storjenih s pravnomočno odločbo, njegov namen pa je predvsem zagotoviti enotno uporabo prava. O morebitnih novih pobudah se bodo tudi vnaprej odločali v skladu z zakonskimi merili, da se pri vlaganju zahteve za varstvo zakonitosti upoštevajo zlasti narava in teža domnevne kršitve, pomen zadeve ter posledice odločitve za pobudnika in druge udeležence v postopku, so zapisali.

Ministrstvo pripravilo nov odlok

Hojs: S ponedeljkom ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovoljeno zbiranje do 100 ljudi na shodih

Po odločitvi ustavnega sodišča, da začasno zadrži prepoved shodov, je notranje ministrstvo pripravilo nov odlok, ki je ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovolil omejeno zbiranje.

Nov odlok določa, da pri shodih v zaprtih prostorih velja omejitev na eno osebo na 30 kvadratnih metrov. Če gre za člane istega gospodinjstva, je teh oseb lahko na 30 kvadratnih metrih več. Skupno število udeležencev sicer ne sme presegati številke 100. Podobno velja za shode, ki se bodo organizirali na prostem. V tem primeru velja omejitev ene osebe na 10 kvadratnih metrov. Če so udeleženci osebe iz istega gospodinjstva, je lahko na 10 kvadratnih metrih več ljudi. Zgornja omejitev udeležencev je prav tako opredeljena pri številu 100, pri čemer je medsebojna razdalja na odprtem predpisana pri 1,5 metra. Za shode v zaprtih prostorih so maske obvezne. Na odprtem maske niso obvezne, če je zagotovljena primerna razdalja.

A v določenih organizacijah menijo, da tudi ta odlok ni ustaven.

Pravna mreža za varstvo demokracije: Vlada ne sledi ustavnemu sodišču

Pravna mreža za varstvo demokracije. Foto: Radio Capodistria/Pravna Mreža
Pravna mreža za varstvo demokracije. Foto: Radio Capodistria/Pravna Mreža

V Pravni mreži za varstvo demokracije pri Pravnoinformacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) menijo, da popravljeni vladni odlok glede omejevanja protestnih shodov v času epidemije covida-19 še vedno ne sledi zahtevam ustavnega sodišča.

Kot so zapisali v izjavi za javnost, je ustavno sodišče vlado izrecno opozorilo na ustavnopravni pomen shodov in ji naložilo, da določi razumne in argumentirane omejitve, a je ta kljub temu z dopolnitvijo odloka maksimalno število ljudi, ki se po novem lahko zbirajo na organiziranih javnih shodih, omejila na največ sto ljudi, kar velja tako za zaprte prostore kot za shode na prostem.

Ob tem so glede na odlok še vedno popolnoma prepovedani neorganizirani shodi, so opozorili v omenjeni nevladni organizaciji.

Kot so poudarili, je odlok nejasen, saj iz njega ni mogoče razbrati, kako bo prekrškovni organ ravnal ob morebitnih kršitvah, obenem pa ni priloženo gradivo, iz katerega bi bili razvidni strokovno utemeljeni argumenti za takšno odločitev. Omejitev na sto ljudi po njihovem mnenju ni epidemiološko utemeljena in je zato pavšalna ter kaže predvsem na nerazumevanje ali celo ignoriranje ustavnega pomena pravic do mirnega zbiranja in do svobode izražanja.

Fafangel izstopil iz strokovne skupine: "Vloga epidemiologov pri ukrepih je nezaznavna"

Da nova ureditev nima podlage v epidemioloških razlogih, gre po mnenju pravne mreže sklepati tudi iz danes objavljene izjave predstojnika centra za nalezljive bolezni Maria Fafangla, ki je izstopil iz strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 pri ministrstvu za zdravje.
Pri tem citirajo njegovo izjavo, da se mu "kot epidemiologu zdi naravnost grozljivo, da bo odločal o tem, ali in koliko posameznikov lahko svobodno izrazi svoje mnenje o čemer koli na javnem zunanjem prostoru, saj mu je pomembno le to, da pri tej pravici upoštevajo strokovna priporočila o medsebojni razdalji in zaščitni maski, če razdalje med posamezniki ni".

V pravni mreži so zato vlado pozvali, da v skladu s sklepi ustavnega sodišča pripozna poseben pomen pravice do mirnega zbiranja in do svobode izražanja ter najde strokovno utemeljeno rešitev, da bo ta posameznikom dejansko omogočila varno uresničevanje teh pravic, ki so temelj demokratične družbe.