Dohodkovna neenakost in stopnja tveganja revščine v Sloveniji sicer ostajata med nižjimi v Evropski uniji, zadnja leta - publikacija se nanaša na obdobje 2000-2007 - pa se slabša položaj enočlanskih gospodinjstev, predvsem starejših oseb, še posebej žensk, brezposelnih, najemnikov in enostarševskih gospodinjstev z vsaj enim vzdrževanim otrokom, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj v publikaciji Socialni razgledi.

Večanje neenakosti med plačami
Dohodki prebivalstva so se v obdobju 2000-2007 realno povečali za skoraj 25 odstotkov. Čeprav so se torej plače povečale, pa se je povečala tudi neenakost v porazdelitvi bruto plač, kar je predvsem posledica manj ugodnega uskladitvenega mehanizma za minimalne plače, pravijo na Umarju.

Spremembe pri plačah se odražajo pri potrošnji, saj se močno povečujejo razlike med potrošnjo gospodinjstev z najnižjimi in najvišjimi dohodki. Pri gospodinjstvih z najnižjo potrošnjo je bil leta 2006 največji izdatek gospodinjstva izdatek za hrano in stanovanje, ki je predstavljal skoraj polovico vseh izdatkov.

Občutno primanjkuje zdravnikov
Stopnja brezposelnosti je v tem obdobju upadala, vendar ostaja razmeroma visok delež dolgotrajno brezposelnih. Hkrati se je v tem obdobju povečal problem zaposlovanja ljudi z visoko in višjo izobrazbo.

Na področju zdravstva tako Slovenija po preskrbljenosti s kadri močno zaostaja za evropskim povprečjem. Število zdravnikov na prebivalca je manjše kot v večini evropskih držav, projekcije pa kažejo, da se bo v naslednjih letih stanje še poslabšalo. Povečalo se je predvsem število zasebnih zdravnikov specialistov.

Kažejo se težave zaradi staranja prebivalstva
V ospredje prav tako vse bolj prihajajo težave zaradi staranja prebivalstva. Naravni prirast prebivalstva je negativen in tako število prebivalstva narašča le zaradi migracije tujcev, zato sta vse pomembnejši dostopnost in zagotavljanje ustrezne dolgotrajne oskrbe za starejše.

Javna mreža socialnovarstvenih institucij se sicer širi, vendar kljub temu ne dosega potreb. Ena ključnih razvojnih težav tega področja je tudi neenakost v dostopu. "Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo se realno povečujejo, javni precej bolj kot zasebni, kar skupaj s precejšnjimi nepokritimi potrebami že nakazuje problem dolgoročne javnofinančne vzdržnosti. Obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe je zato vse bolj potreben sistemske spremembe," opozarja Umar.

A. S.