Protest, poimenovan "vseslovenska vstaja za predčasne volitve", je potekal mirno. Začel se je ob 18. uri na Prešernovem trgu, kjer se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so popolnoma napolnili tako trg kot okoliške ulice. Opremljeni so bili z najrazličnejšimi transparenti, ki so pozivali k odhodu vlade in bili uperjeni zoper premierja Janeza Janšo. Na njih je pisalo: "dovolJJ", "fuJJ", "dol s to koruptivno, vulgarno, nekulturno, lopovsko Janševo vlado!", "kretenski karantenski panter", "ko je pohlep večji od razuma, nastane poslanec SMC in DeSUS", "država ni last enega moža – na volitve!", "če ni socialnega dialoga, bo socialni konflikt" ... itd.

Na trgu je bila prisotna tudi velika maskota, ki je simbolizirala predsednika vlade, na njej pa je pisalo "slovenski pacient". Množica je še pred začetkom nagovorov večkrat skandirala "volitve zdaj!", zapele pa so tudi Kombinatke, med drugim pesem V boj za svobodno življenje.

"Nikoli se ne bomo predali! Volitve zdaj!"

Na Prešernovem trgu je nato prva spregovorila protestnica in sindikalistka Tea Jarc, ki je dejala, da je Janeza Janšo strah, ker ve, da nima več večine v DZ-ju, ker ve, da 70 odstotkov prebivalstva ne podpira vlade. "Strah ga je, ker nas ni utišal, ni zastrašil in ker ve, da se ne bomo nikoli predali! Volitve zdaj!" je nadaljevala.

"Protestiramo, 58 tednov opozarjamo na zlorabo oblasti, uničenje demokracije in vladavine prava, na politična kadrovanja, korupcijo, na napade na medije, okoljevarstvene organizacije, napade na pravice delavk in delavcev ter na razkroj socialne države, ki ga želi izpeljati strahovlada Janeza Janše," je izpostavila Tea Jarc.

Oglasil se je tudi Jaša Jenull, eden vidnejših predstavnikov t. i. petkovih kolesarjev, in ugotovil, da je Prešernov trg premajhen za vse, zato je protestnike vprašal: "Čigave so ulice in čigava je država?" Na kar je množica vzklikala: "Naše!" Nato so se odpravili "zavzet ulice" in ustanovit "nov Trg republike", saj je tistega pred parlamentom ogradila policija.

Novi trg republike med Celovško in Bleiweisovo

Število protestnikov se je nato med potjo po središču prestolnice še povečevalo, tako da se jih je na koncu neuradno zbralo kar 40.000. Protestniki so se po Čopovi odpravili na Slovensko cesto in se namenili do križišča s Celovško, Bleiweisovo in Gosposvetsko cesto, kjer so ustanovili "nov" Trg republike. "Trg republike je tam, kjer smo ljudje, ne bo nas Hojs (Aleš Hojs, op. n.) stiskal v kot med svoje želve (policijske, op. n.) in sprožal provokacij in konfliktov," je dejal Jenull.

Protestniki so tako izbrali veliko križišče, ki ponuja velik odprt prostor, kjer ni bilo nobenega stiskanja ob policijske ograje in posledičnih konfliktov s policijo. Možje v modrem so protest budno spremljali od daleč, potrebe po njihovem posredovanju pa ni bilo prav nobene. Celoten protest je tako minil povsem mirno brez kakršnega koli konflikta od začetka do konca. Edino posredovanje se je zgodilo na železniškem nadvozu nad Celovško cesto, kjer so policisti protestnike odstranili zaradi njihove lastne varnosti. Vlak, ki je pripeljal mimo, je malo pred tem protestnikom trobil že od daleč in opozarjal na svoj prihod.

"Oblast vidi in sliši samo še sebe"

Sledili so nagovori sindikalistov. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je navedla, da so se za udeležbo odločili, ker "je treba glasno povedati, da pravic delavk in delavcev ne moremo več uveljavljati za pogajalskimi mizami". Po njenih besedah jih namreč oblast ne sliši, ko opozarjajo na pomen socialnega dialoga. "Oblast sliši in vidi samo še sebe. V tej družbi se stališč več z nikomer ne preverja, ne usklajuje in ne upošteva. Napada se civilno družbo, javne institucije, vsakogar, ki ima svoje mnenje, tudi sindikate," je navedla Jerkičeva.
Opozorila je tudi, da se sprejemajo zakoni, ki bodo po njenih besedah v korist samo elitam, povzročili pa bodo nepopravljivo škodo.

"Oblast nas je nagnala na ulice"

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je opozoril na odsotnost socialnega dialoga pod trenutno vlado. "Oblast je prostor dialoga izničila in nas dobesedno nagnala na ulice. Dokler nam ne vrne pravice do enakopravnega dialoga, interesi delavk in delavcev ne bodo spoštovani in upoštevani, bomo tudi ostali na ulicah," je napovedal. Kot je dejal, zavračajo represijo nad mediji, ob tem pa izrazil solidarnost z delavci STA-ja, ki se borijo za svoj obstoj.

Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je spregovoril o predlogu socialne kapice, ki po njegovih besedah ubija solidarnost kot temelj socialne države in človekove pravice do socialne varnosti. Tako ne more biti sprejet brez širokega družbenega konsenza, tega pa ne more biti brez socialnega dialoga, je poudaril.

Predsednik KS90 Peter Majcen je spregovoril o demografskem skladu s poudarkom na izostanku socialnega dialoga in nevarnosti nastavkov v njem za razprodajo preostalih strateških družb. Prepričan je, da bi se morali do tega opredeliti volivci na referendumu.
"Ne dovolimo ugrabitve naše gospodarske učinkovitosti!" je sklenil in množico spodbudil k skandiranju "Luke (Koper) ne damo!".

"Vlada razbremenjuje bogate, oditi bi morala že včeraj"

Predsednica konfederacije KNSS-Neodvisnost Evelin Vesenjak se je dotaknila predlagane davčne reforme in sporočila, da sindikati ne bodo dopustili, da se za finančno breme krize in poteze trenutne vlade izstavi račun delavkam in delavcem, da gre za manipulacijo in zavajanje z interpretacijo davčnih sprememb, ki razbremenjujejo bogate in kapital, subvencionirajo gospodarstvo in slabijo proračun in obe davčni blagajni, pokojninsko in zdravstveno, ter drastično poslabšujejo položaj državljanov z najnižjimi prihodki. "Vlada naj čim prej odide, morala bi že včeraj," je navedla.

"Ogrožena je osnovna človečnost"

Zbrane je nagovoril tudi predsednik ZRC SAZU Oto Luthar, ki je izpostavil, da so ogroženi svoboda, demokracija, pravni sistem, sonaravni razvoj, pa tudi solidarnost in sočutnost. "Ogrožena je osnovna človečnost," je izpostavil. Zato je pozval, da je treba vztrajati in ostati budni, pri tem paziti, da ne postanejo "vulgarno neotesani in pokvarjeni kot oni".

Nika Kovač z Inštituta 8. marec pa je posvarila pred pasivnostjo, ki jo spodbuja strah, tega pa rodi občutek apatije. Obenem pa je izpostavila, koliko skupnosti se je rodilo v zadnjem letu, od protestniških do Pravne mreže za demokracijo, skupnosti, ki je podpirala predlog za spremembo predpisov o spolnem nasilju po načelu ja pomeni ja, in navsezadnje skupnost, ki se bori za zaščito slovenskih voda in za zaščito narave. "Skupnost, ki je pokazala, da ni moč v parlamentu, moč je v nas, tukaj," je navedla in spomnila na prihajajoči referendum o zakonu o vodah.

Oglasil se je tudi Rasto Pahor z Radia Študent: "Ta oblast se je odločila, da bo RŠ pahnila na rob preživetja, v prepad. Kaj je razlog za to barbarstvo? Uravnoteženje medijev seveda. Morda namesto ministra za kulturo potrebujemo ministra za ravnotežje? Ne uničevanju STA-ja, RŠ-a. Podprite ju!"

Nastopi glasbenikov

Na t. i. novem trgu je odmevala glasba in nastopilo je več znanih glasbenikov od raperja Zlatka do Nikolovskega in Jadranke Juras, Janija Kovačiča, Kombinatk, Andreja Rozmana - Roze ter MI2. Oglasil se je tudi pesnik Boris A. Novak, ki redno spremlja proteste. Vsak na svoj način so izražali nezadovoljstvo z vlado in pozivali k njenemu odhodu.

"Stop janšizmu, volitve zdaj"

Jenull je prisotne spomnil na glasovanje v parlamentu, kjer vladi spet ni uspelo zrušiti predsednika Igorja Zorčiča. "Vlada nima večine," je vzkliknil na odobravanje množice, nato pa je zabrenkal Jani Kovačič in trg je skupaj z njim zapel pesem Revolucija. Na trgu je nato nekajkrat odmevalo tudi skandiranje "Stop janšizmu, volitve zdaj!". Protestniki so skupaj s Kombinatkami zapeli tudi legendarno pesem Bella ciao, ki so jo prisotni na trgu adaptirali v "Vlada ciao!"

"Ljudstvo je povedalo, ta vlada je nelegitimna! Podprli bomo vsak upor proti njej. Včeraj je odstopila ministrica, pozdravljamo to, še en korak v smeri demokracije! Hvala vsem, ki ste prišli iz vse Slovenije, ki se niste pustili zastrašiti. Zmagali smo, ta vlada bo padla, se vidimo naslednji petek!" je sklenil protest Jenull. Protestniki so nato še zadnjič skandirali "stop janšizmu" in se po okoli treh urah protestiranja mirno razšli.

Križišče zaprto za promet

Zaradi množice na novem trgu je bil promet v križišču Celovške in Tivolske ceste onemogočen, so sporočili s policije. Nekaj avtobusov mestnega prometa, ki so obtičali na Celovški cesti, so protestniki spustili mimo in jim zaploskali za potrpežljivost, nato pa policijo glasno pozvali, naj vendarle preusmeri promet, da ne bo še kdo obtičal.

Poleg petkovih kolesarjev so bili na protestu tudi predstavniki opozicijskih strank, sindikalnih central, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki in umetniki ter marginalizirane skupine.

"Vstaja za predčasne volitve"

"Upali so, da nas bodo ustrahovali! Upali so, da nas bodo utišali! Danes zvečer bodo glasno spregovorili glasovi upora z vseh področij združene civilne družbe. Se vidimo na Prešernovem trgu! Nenasilno, dostojanstveno, nepremagljivo!" so pred protestom zapisali v Protestni ljudski skupščini.

Pet sindikalnih central je v izjavi za javnost pred protestom spomnilo na odsotnost socialnega dialoga v državi in na po njihovem mnenju sistematično in namerno kršenje pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. Podporo protestnikom so med drugim izrazili tudi Alternativna akademija, Forum za demokracijo, Gibanje za družbeno odgovornost in Odbor za pravično in solidarno družbo.

Večji del opozicije podpira protest

Tudi večji del opozicijskih strank je z ostro kritiko vladne politike podprl proteste. V Levici in LMŠ-ju pa so se jih tudi sami udeležili. V Levici so sicer protestirali tudi proti ograji, ki je postavljena na Trgu republike.

"Trg republike – tako kot vsi drugi trgi v Sloveniji – ni ne vladni ne opozicijski, pač pa skupen. Trg je mesto, kjer mora biti po ustavi v vsakem primeru in trenutku ljudem zagotovljeno svobodno združevanje, svobodno nasprotovanje in izrekanje mnenja o vladni politiki," je bil v izjavi novinarjem na Trgu republike jasen koordinator Levice Luka Mesec.

A vlada Janeza Janše je po njegovem mnenju s to ograjo pokazala, da niso le ljudje tisti, ki vladi ne zaupajo več, pač pa vlada radikalno ne zaupa ljudem. "Vladna politika je tista, ki se ljudstva boji," je prepričan Mesec. "Vsakič ko se pojavijo ograje, je treba zavzeti stran. Našo stran poznate: smo in bomo vedno na strani ljudstva," je še dejal.

Protestov so se udeležili tudi v LMŠ-ju. Na vprašanje, ali se mu protesti ne zdijo sporni z epidemiološkega vidika, je poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič odgovoril z oceno, da politika epidemijo covida-19 zlorablja za vse mogoče izgovore. Danes epidemična slika ali stanje v državi po njegovem mnenju ne odraža epidemije, ampak odnos te vlade do epidemije in vsega dogajanja. "Videli smo, kaj vse so uporabili in sprejeli, medtem ko naj bi se borili z epidemijo. Mene niso prepričali in ljudi, ki bodo danes prišli na ulice, tudi ne," je dejal Pavšič. Sicer pa ugotavlja, da je že vreme takšno, da koronavirus pojenja, kar kaže tudi statistika. "Vse pojenja razen poteze in grobosti te vlade," je dejal poslanec.

Han: Ljudje ne protestirajo, ker jim je dolgčas

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je ocenil, da je kot politik danes modro biti tiho in predvsem poslušati ljudi. "S tem bomo tisti, ki smo odgovorni politiki, največ naredili," je prepričan.

V SD-ju so proteste podprli, se jih pa poslanska skupina SD-ja ni udeležila organizirano. "Dokler bom v parlamentu, bom poskusil tukaj izraziti svoje stališče. Ko bom v civilni družbi, pa bom šel tudi na proteste," je dodal Han. Po njegovih besedah mora sicer veliko število protestnikov vplivati tudi na dogajanje in razmerja v DZ-ju. "Ljudje ne protestirajo, ker jim je dolgčas, ampak ker so razočarani nad delom politike in ukrepi. Odgovorna politika jih mora slišati," meni.

Bratušek: To morajo ostati protesti civilne družbe

Predsednico SAB-a Alenko Bratušek žalosti, da se morajo ljudje v Sloveniji odpraviti na ulice, da pokažejo nestrinjanje z vsem. Jih pa razume, saj so po njenem prepričanju nezadovoljni ob vsem dogajanju v državi. "Vlada jih je imela priložnost slišati, a očitno jih ne in danes bo dobila uro, dve ali tri resnice," je v izjavi dejala Bratuškova.

Poudarila je, da v SAB-u podpirajo mirne proteste, prepričani pa so, da morajo to ostati protesti civilne družbe, in se jih stranka zato ni udeležila. Prepričana pa je bila, da bo med protestniki veliko članov stranke SAB. Na vprašanje, ali zaradi epidemičnih razmer ni to neodgovorna poteza, je odgovorila, da tu trčimo na novo težavo, saj vlada sama ne spoštuje svojih pravil. Če bi spoštovali vladni semafor glede ukrepov, ki je dolgo veljal, smo po besedah Bratuškove v zeleni fazi in težav ne bi bilo več. Dodala pa je, da mora vsak na protestih poskrbeti za svoje zdravje in zdravje vseh drugih.

Dimic: Vključenost strank je shizofrena

Poslanka koalicijskega NSi-ja Iva Dimic je v izjavi novinarjem v DZ-ju poudarila, da so mirni protesti del demokratičnega sistema. Proteste sicer spremljajo, a Dimičeva ob tem poudarja, da si v NSi-ju prizadevajo predvsem delati za ljudi. Po njenih besedah pa sproža pomisleke, da so se v proteste vključile parlamentarne stranke, kar da je nekoliko shizofreno. Pravi prostor, kjer se krešejo mnenja, postavljajo nova merila in sprejemajo zakoni, je za stranke v demokratičnem sistemu DZ, in ne ulica, je prepričana Dimičeva. Opozorila je tudi na pozive, da se na protestih upoštevajo priporočila Inštituta za javno zdravje za obvladovanje epidemije.

Janša: Razširjati covid-19 z množičnimi zborovanji je zločin

Premier Janez Janša se je na protest odzval na Twitterju, kjer je zapisal je, da je razširjati covid-19 z množičnimi neprijavljenimi zborovanji ob več kot potrjenih 300 okužbah na dan in v tretji najbolj okuženi regiji v državi zločin. Dodal je, da je svoboda izražanja in zbiranja ustavna pravica, ki pa se po ustavi lahko tudi omeji z zakonom.

V drugem odzivu je zapisal, da bi koalicija KUL s protesti lahko mirno počakala še mesec dni in na konec epidemije. Zdaj pa "ogrožajo normalno poletje, okrevanje in turistično sezono. Še posebej Ljubljano, ob množični udeležbi pa boste covid-19 spet posejali po celi državi," je še zapisal.

Najbolj množičen protest doslej

Protest je bil najbolj množičen petkov protivladni protest doslej. Gibanje v okolici vlade in državnega zbora, kjer je policija že opoldne postavila ograjo, je bilo omejeno, zato tja protestniki sploh niso prišli. Območje shoda je bilo videonadzorovano, je pred protestom pojasnil Tomaž Tomaževic s Policijske uprave Ljubljana.

Na shod je bilo prepovedano prinašati nevarne predmete, kot so palice ali pirotehnika. V primeru incidentov naj se ljudje umaknejo in sledijo navodilom policistov: "Odsvetujemo, da na shod prihajajo udeleženci z otroki, prav tako odsvetujemo udeležbo drugim ranljivejšim skupinam ljudi, kot so starejši, nosečnice ipd., ker bi bila njihova varnost lahko še dodatno ogrožena," je posvaril Tomaževic.

Podjed: Vlada povezala najrazličnejše skupine ljudi

V Protestniškem gibanju so pred protestom zagotovili, da bodo protesti nenasilni in dostojanstveni. Policijo pa so pozvali k spoštovanju pravic protestnikov. Protestnica in predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc ob tem opozarja: "Policija mora delovati neodvisno od vladajoče oblasti, policija mora varovati prebivalke in prebivalce. Policistke in policisti pa morajo spoštovati svojo prisego, v kateri so se zavezali k humanemu delovanju in spoštovanju zakonov in ustave."

Udeležbo na shodu so napovedali sindikati, študenti, upokojenci in kulturniki. Kot ugotavlja antropolog Dan Podjed, je zanimivo, da je Janševa vlada povezala vse te različne skupine ljudi: "Ki že vse leto pravzaprav opozarjajo na to, kar je narobe v družbi. Narobe je, da se je vlada v tem napornem letu spravila razgrajevat institucije, ki so doslej dobro delovale."

Monitoring Pravne mreže

Na današnjih protestih sta Amnesty International Slovenija in Pravna mreža za varstvo demokracije izvajala monitoring. Kot so zapisali, upajo, da bo nepristransko opazovanje dogajanja prispevalo k uresničitvi ustavne pravice do mirnega zbiranja in k varni izvedbi protestov. "Namen monitoringa je objektivno in nepristransko opazovanje dogajanja, beleženje dogodkov (fotografije, snemanje, popisovanje stanja) ter po potrebi poročanje o tem."

Pojasnili so, da se je potreba po monitoringu protestov civilne družbe dokončno potrdila na zadnjih protestih, ko je policija po mnenju udeležencev uporabila čezmerna prisilna sredstva in protestnike obravnavala selektivno.

Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina je s sodelavci obiskal operativno-komunikacijski center policije v Ljubljani. Izvaja nadzor nad delovanjem policije na protestih v Ljubljani, po potrebi pa bo obiskal tudi prostore za pridržanje, so za STA navedli v uradu varuha.

Sorodna novica Protestniki: Policijska represija ne bo ostala skrita. Pečjak: Policija je ravnala zakonito.

Očitki o policijskem izzivanju konfliktov

V protestniškem gibanju policiji očitajo, da je na zadnjem petkovem protestu v podporo Palestini izzivala konflikte, uporabila čezmerno silo zoper mirne protestnike in prekoračila svoja pooblastila. S tem so policisti po navedbah protestniškega gibanja ustvarili nevarno vzdušje za vse udeležence shoda.

Predstavniki kolesarskega protestniškega gibanja so zato v četrtek vložili pritožbo zaradi ravnanja policije, spisali pa so tudi kazensko ovadbo specializiranemu tožilstvu zaradi prekoračitve pooblastil in poziv varuhu človekovih pravic. Na policiji vse očitke zavračajo in poudarjajo, da so na vseh dosedanjih shodih policisti ukrepali zakonito.

MMC je dogajanje na protestu spremljal v živo: