Zore meni, da je nekdanja predsednica vlade s svojim pozivom od države zahtevala, naj ravna v nasprotju z ustavo in zakoni. Foto: BoBo
Zore meni, da je nekdanja predsednica vlade s svojim pozivom od države zahtevala, naj ravna v nasprotju z ustavo in zakoni. Foto: BoBo

Kot smo poročali, je predsednica Zavezništva namreč javno pozvala Rimskokatoliško cerkev (RKC), naj se omenjeni odškodnini odpove, saj je po njenem mnenju nedopustno, da RKC od države zahteva odškodnino po tistem, ko so podjetja v njeni lasti v slovenskih bankah ustvarila okoli 450-milijonsko vrzel. V odprtem pismu, naslovljenem na vlado, pa so v Zavezništvu dodali, da od vlade pričakujejo, da bo naredila vse za to, da država tega zneska ne bo plačala.

Zore meni, da je s tem nekdanja predsednica vlade od države zahtevala, naj ravna v nasprotju z ustavo in zakoni. "Od države je dejansko zahtevala, da ne glede na ustavno načelo enakosti pred zakonom obravnava Nadškofijo Ljubljana drugače od ostalih denacionalizacijskih upravičencev in da naj svojih obveznosti ne poravna," je zapisal v odgovoru na odprto pismo, ki so ga objavili na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK).

Po Zoretovem mnenju poziv neprimeren
Takšen poziv je neprimeren, je zatrdil Zore in dodal, da "ni nepomembno, da je ravno v času, ko je bila Alenka Bratušek predsednica vlade, država umaknila ugovore zoper vračilo podržavljenih gozdov znotraj Triglavskega narodnega parka. Država je pod njenim vodstvom poskrbela, da so bila Nadškofiji Ljubljana avgusta 2013 z eno samo odločbo vrnjena zemljišča znotraj Triglavskega narodnega parka, večinoma gozdovi, v skupni izmeri preko 4000 hektarov," je navedel nadškof.

Omenjena vrnitev podržavljenih gozdov pa po njegovih besedah predstavlja tudi podlago za zdajšnje uveljavljanje odškodnine, ki naj bi bila zdaj za Bratuškovo sporna.

Milijonske odškodnine
Poročali smo, da je okrožno sodišče v Ljubljani pred kratkim ljubljanski nadškofiji prisodilo 16 milijonov evrov odškodnine in obresti, ker ni mogla uporabljati gozdov, ki so predmet dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov. Na nadškofiji so za TV Slovenija pojasnili, da so bili pri prisojeni odškodnini pripravljeni privoliti v nekaj manj kot sedem milijonov evrov odškodnine, a se Sklad kmetijskih zemljišč z njimi ni želel poravnati za omenjeni znesek.

Po poročanju televizije nadškofija sicer od sklada skupaj zahteva 32 milijonov evrov, pri čemer se lahko vsota zaradi zamudnih obresti tudi podvoji.