Poslanci so z 42 glasovi za in 27 proti potrdil zakon o zdravilih, ki prenaša direktive EU-ja s področja farmakovigilance in preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo, ureja področje prodaje zdravil prek spleta, razmejuje industrijsko izdelana zdravila in galenska zdravila ter določa nove predpise s področja nujnih zdravil.

Poslanci DeSUS-a so sicer v parlamentarnem postopku večkrat predlagali ter vložili dopolnila, s katerimi bi prepovedali vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti. Dopolnilo ni naletelo na posluh večine poslancev.

Poslanci SDS-a so sicer v tretji obravnavi napovedali, da bodo glasovali po svoji vesti. Štefan Tisel pa je danes ob obrazložitvi glasu dejal, da zakona ne bodo podprli. Pojasnil je, da zakon sicer prinaša precej dobrega, vendar pa bi lahko naredili piko na i, kot je to predlagal DeSUS, da bi razmejili maloprodajno in grosistično dejavnost lekarn. Proti so glasovali tudi drugi poslanci opozicije, vključno s poslanci NSi-ja.

Pozdravljajo spremembe starševskega varstva
Na dnevnem redu poslancev so bile še spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Poslanske skupine so v predstavitvi stališč večinoma pozdravile zakonski predlog in ga poslale v nadaljnjo obravnavo.

Ta podaljšuje celotno trajanje dopusta ob rojstvu otroka z 12 mesecev na 12,5 meseca. Tako je zadoščeno zahtevi evropske direktive o neprenosljivih 30 dneh tako za mamo kot za očeta, pojasnjujejo na ministrstvu. V prehodnih določbah je opredeljeno, da se bo sprememba uveljavila po tem, ko bo gospodarska rast v državi 2,5-odstotna, in sicer naj bi do 30 dni plačanega očetovskega dopusta postopoma prišli v treh zaporednih letih.

Predlog v skladu z evropsko direktivo prinaša tudi pravice socialnim staršem, torej tistim, ki za otroka dejansko skrbijo. Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima tako pravico do starševskega dopusta v takšnem obsegu, kot jo imata oče oziroma mati. Skrajšan pa je za toliko dni, kolikor sta jih mati oz. oče že izkoristila.

Poslanci potrdili: Ekstremizem se krepi
Poslanci so obravnavali tudi vmesno poročilo preiskovalne komisije za oceno delovanja ekstremističnih skupin in ga s 43 glasovi za in 26 proti podprli. V sklepu ugotavljajo, da se ekstremizem krepi tako na ravni EU-ja kot tudi v posameznih državah, tudi v Sloveniji. Pristojnim organom pa so naložili pripravo prenovljene zakonodaje.

Vmesno poročilo komisije sicer navaja, da vsi organi nacionalne varnosti ugotavljajo obstoj skrajnih skupin v Sloveniji, tako "levih, kot desnih, kot verskih". Za zdaj pri nas sicer predstavljajo nižjo stopnjo tveganja za državno varnost, kljub temu pa strokovna javnost ugotavlja, da veljavna zakonodaja ne omogoča preventivnega nadzora in učinkovitega ukrepanja zoper njihovo delovanje.

Novela o javnih informacijah v tretje branje
Poslanci so opravili tudi drugo obravnavo novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja in jo dopolnili s predlogi koalicije. Med drugim so zavrnili predlog opozicije, naj bodo javni tudi podatki o slabih posojilih državnih bank, ki niso prenesena na DUTB. DZ bo tretjo obravnavo predloga opravil na naslednji seji.

SDS-ov predlog ni primeren
So pa poslanci ocenili, da predlog novele zakona o bančništvu, po kateri dolžnost varovanja tajnih podatkov ne bi veljala za tiste banke, ki so prejele državno pomoč oz. se v njih izvaja sanacija, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Zakonodajni postopek za predlog, ki so ga pripravili v SDS-u, je tako končan.

Združevanje davčne in carinske uprave
V nadaljnjo obravnavo pa gre predlog zakona o finančni upravi, ki predvideva združitev davčne in carinske uprave v novoustanovljeno finančno upravo. Vlada ga je pripravila, ko je prejšnjega zaradi nasprotovanja sindikatov umaknila iz procedure.

Ker so se z ukinitvijo carinskega nadzora na državni meji med Slovenijo in Hrvaško, potem ko je ta sredi lanskega leta vstopila v EU, sprostili kadrovski viri v Carinski upravi RS, po drugi strani pa v Davčni upravi RS že dalj časa opozarjajo na pomanjkanje inšpektorjev, predlagani zakon predvideva združitev obeh uprav v novoustanovljeno Finančno upravo RS.

Novosti pri preprečevanju dela na črno
V nadaljnjo obravnavo so poslali tudi predlog prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič je med novostmi iz predlaganega zakona omenil prenos nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno na carinsko službo, s čimer se bo okrepil inšpekcijski nadzor nad tem pojavom.

Pomembna sprememba se po njegovih besedah tiče tudi osebnega dopolnilnega dela, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu. Po predlogu se bo tako delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo, opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje. Socialni prispevki bodo plačani po vavčerskem sistemu oz. sistemu vrednotnice. Naročnik bo izvajalcu storitev z nakupom vrednotnice sedem evrov plačal za pokojninsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje.

Novosti so načrtovane tudi na področju sankcij. Predlog namreč zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno, in sicer v povprečju za okoli 25 odstotkov. Najbolj se zvišuje globa za t. i. šušmarje.