Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je prejšnji četrtek izdalo sodbe v zadevah Maselj, Petrović, Brlek, Faganel in Puzin. Peterica se je na ESČP pritožila zaradi bivalnih razmer v ljubljanskih zaporih in zmagala.

Puzin bo dobil štiri tisočake, Brlek 1.500 evrov, Faganel 2.500, Maselj 1.300, Petrović pa tisočaka. Slovenija bo morala vsakemu pritožniku poravnati tudi za 500 evrov odvetniških stroškov. Glede razmer v ljubljanskih zaporih je ESČP prejšnji četrtek državnemu pravobranilstvu vročil sklepe tudi v 23 zadevah, v katerih je pritožbe razglasilo za nesprejemljive za obravnavo.

Slabo stanje le v ljubljanskih zaporih, pritožbe drugje neuspešne
Na ministrstvu za pravosodje so ob tem pojasnili, da spremljajo sodno prakso ESČP-ja, ugotovitve pa nameravajo podrobno proučiti in upoštevati pri prihodnjih normativnih spremembah. Hkrati so poudarili, da je bila akutna problematika prezasedenosti ugotovljena v ljubljanskem zaporu za leti 2009 in 2010. Pritožbe zapornikov glede stanja v drugih zaporih pa se je praviloma zavrglo, so dodali.

Na ministrstvu in v pristojnih službah si tudi prizadevajo, da bi z mehanizmi, kot je premestitev zapornikov v manj zasedene zavode, zagotovili, da do podobnih okoliščin ne bi več prihajalo.

Tudi podatki državnega pravobranilstva kažejo, da jim je ESČP glavnino pritožb o razmerah v zaporu vročil leta 2010, in sicer 145 za zapor na Dobu in 15 za ljubljanski zapor. Od leta 2012 in do 20. oktobra letos je pravobranilstvo prejelo še 77 pritožb, vse so bile povezane z razmerami v ljubljanskem zaporu. Glede razmer na Dobu je ESČP 144 zadev zavrgel, v enem primeru pa se je postopek zaradi smrti pritožnika ustavil.

Kot odločilno je pri zavrnitvah sodišče upoštevalo, da so sobe pritožnikov kar 17 ur odklenjene, zaporniki pa se lahko prosto gibajo po celotnem krilu zapora. Prav tako lahko zaporniki v zavodu delajo, se ukvarjajo z drugimi prostočasnimi dejavnostmi ter dve uri dnevno preživijo na svežem zraku.

So bile pa zato izrečene odškodnine zaradi razmer v ljubljanskem zaporu. Do novembra 2014 je bilo takih sodb 10 v skupni vrednosti 80.200 evrov, vključno z zadnjimi sodbami pa se vrednost odškodnin povzpne na 90.500 evrov. Če se k temu prišteje še stroške odvetnikov, pa se številka že giba okoli stotih tisočakov.

Od lani tudi za več deset tisočakov poravnav
Lani je pravobranilstvo s pritožniki začelo sklepati tudi poravnave, in sicer v primerih, ko so zahtevki utemeljeni. Doslej so sklenili pet poravnav, njihova skupna vrednost znaša več kot 41.000 evrov.

Na podlagi enostranske izjave, ko je torej Slovenija v postopku pred ESČP-jem priznala kršitev in pritožniku ponudila odškodnino, je država septembra letos v eni zadevi plačala 12.500 evrov odškodnine.

Zaporniki zaradi razmer v zaporih pravico iščejo tudi doma, prva tovrstna zadeva zaradi neustreznih bivalnih razmer se je pred domačnimi sodišči pravnomočno končala leta 2011. Tožnik je dobil 2.290 evrov odškodnine. Pravobranilstvo je v letu 2012 dobilo v obravnavo še sedem zadev, leta 2013 13, lani pa kar 36.

Glavni očitki: prezasedenost, utesnjenost, nečistoča ...
Zaporniki v svojih tožbah državi očitajo predvsem prezasedenost, slabo zračenje bivalnih prostorov, čakanje na prosto stranišče, dotrajanost opreme, vzglavnikov, postelj, brisač, premalo prostora za shranjevanje osebnih predmetov, kajenje sojetnikov, premajhno mizo za sočasno prehranjevanje vseh zaprtih v sobi, nečistočo, smrad, pomanjkanje zasebnosti, diskriminacijo pri nakupu v zavodski trgovini, nezmožnost opravljanja dela in zdravstvene težave.

Vse doslej izplačane odškodnine skupaj znašajo okoli 170.000 evrov, če prištejemo še odvetniške storitve pritožnikov, pa številka nanese okoli dvesto tisočakov.