V tednu pred martinovim, ko po vsej Sloveniji potekajo številna praznovanja, policisti izvajajo prvi del akcije Slovenija piha 0,0, ki je tudi tokrat usmerjena v bližino gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in v kraje, kjer se zadržuje večje število ljudi. Foto: BoBo

"Bil sem na zabavi, na kateri sem šel okoli druge ure spat. Iz neznanega razloga sem okoli pol petih zjutraj vstal iz postelje, sedel v avtomobil in se odpeljal," dogodke iz avgusta 2007 opisuje Aleš Kramolc. "Takrat sem bil star 17 let. Imel sem učni izpit, kar pomeni, da ne bi smel biti sam v avtomobilu, ampak na srečo sem bil," je razložil Aleš, ki se je po manj kot kilometru vožnje čelno zaletel v drevo in si pri tem poškodoval hrbtenjačo v vratnem predelu. Od takrat je priklenjen na invalidski voziček.

Usodne nesreče se ne spominja. "Ne spomnim se niti, da bi vstal iz postelje in sedel v avtomobil. Moj zadnji spomin pred nesrečo je trenutek, ko sem se odpravil spat," je povedal Aleš in priznal, da pred nesrečnim dogodkom ni veliko razmišljal o nevarnosti alkohola v prometu. "Vedel sem, da zelo pijan ne smeš voziti, nekaj piv pa je bilo nekaj čisto sprejemljivega," je iskreno povedal 29-letnik, ki ima danes popolnoma drugačno mnenje in je tudi eden izmed ambasadorjev Zavoda Vozim ter prostovoljec akcije Heroji furajo v pižamah.

Aleš Kramolc v sklopu akcije Heroji furajo v pižamah na lokacijah, kjer potekajo zabave, nudi brezplačen prevoz domov. Foto: EPA

Gre za iniciativo, ki je namenjena ozaveščanju mladih, da naj ne vozijo pod vplivom alkohola, hkrati pa gre tudi za poziv staršem, naj poskrbijo za varen prevoz svojih otrok po zabavah – pa četudi morajo za volan v pižamah. "Zame je edina opcija 0,0. Ljudje radi rečejo, da pivo ali dve ni težava. Res je, da mogoče ne bomo izgubili motoričnih sposobnosti po dveh pivih, ampak hitro lahko postanemo pogumnejši na cesti ali pa nas alkohol uspava," je prepričan Aleš, ki kot ambasador o nezdružljivosti alkohola in vožnje ozavešča tudi otroke na šolah.

Kot opaža, je odnos do problematike boljši pri mlajših generacijah. "Starejše generacije se pogosto ne zavedajo, da se nesreča zgodi samo enkrat. Če se 30 let ni nič zgodilo, to ne pomeni, da se ne bo ravno naslednjič," opozarja Aleš, ki je letos izdal tudi knjigo Vozim skozi življenje, v kateri je opisal svojo celotno izkušnjo.

Zakoreninjena prepričanja

O tem, da so bolj problematične starejše generacije, govorijo tudi statistični podatki. Po podatkih agencije za varnost v prometu so od začetka januarja do konca oktobra letos največ smrtnih prometnih nesreč, v katere je bil vpleten alkohol, zakrivili posamezniki med 45. in 54. letom starosti.

"Številnim iz starejših generacij je še vedno nekaj popolnoma normalnega, da lahko nekaj spijejo in nato sedejo za volan," je o svojih opažanjih povedal Kramolc. "Menim, da je prvi razlog za to, dejstvo, da smo kot narod ponosni na svoje pitje alkohola, to imamo zakoreninjeno. Ni dogodka, ki bi minil brez alkohola. Drugi razlog je po mojem mnenju ta, da je bilo včasih manj nadzorov prometa, vsekakor pa manj preventivnih akcij, kar je privedlo do popolnoma drugačne mentalitete. Številnim iz starejših generacij je še vedno nekaj popolnoma normalnega, da lahko nekaj spijejo in nato sedejo za volan," je dejal Kramolc.

"Starejša generacija velikokrat reče, samo da me policist ne bo dobil. Se mi zdi, da pri mladih ni več tako, da se bolj zavedajo, da so oni tisti, ki lahko nekaj prispevajo k varni mobilnosti," opaža Tanja Wondra z Zavoda Varna pot. Foto: BoBo

Da je bolj problematična starejša generacija, opažajo tudi na Zavodu Varna pot, ki ga sestavljajo žrtve prometnih nesreč, njihovi bližnji, strokovnjaki in simpatizerji, ki stremijo k varnejši mobilnosti. "Starejša generacija velikokrat reče, samo da me policist ne bo dobil. Se mi zdi, da pri mladih ni več tako, da se bolj zavedajo, da so oni tisti, ki lahko nekaj prispevajo k varni mobilnosti, da z vožnjo pod vplivom alkohola ogrožajo sebe in druge," nam je v pogovoru povedala Tanja Wondra z zavoda, ki organizira in sodeluje pri številnih preventivnih akcijah.

"V akcijah Čista nula, čista vest opažamo, da se mladi znajo kar dobro organizirati. Pred obiskom zabav in drugih prireditev se velikokrat že vnaprej dogovorijo, kdo ne bo pil in tisti večer vozil," je povedala Tanja Wondra. Poleg akcije Čista nula, čista vest, ki se osredotoča predvsem na mlade udeležence v prometu, so zavezani predvsem uresničevanju Vizije NIČ, ki se zavzema za celostni pristop k zmanjšanju prometnih nesreč.

V času martinovanja policija izvaja poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov na cestah po vsej Sloveniji. Foto: BoBo

Alkohol še vedno zgolj "sekundarni vzrok" nesreč

Po podatkih agencije za varnost prometa so na slovenskih cestah do 4. novembra letos alkoholizirani udeleženci v prometu povzročili 1.226 prometnih nesreč, kar je le pet nesreč manj kot v primerljivem obdobju lani. Ob tem so nesreče, v katere je bil vpleten alkohol, zahtevale 28 življenj, kar je 47 odstotkov več v primerjavi z lani, ko je umrlo 19 ljudi.
Skupno je v prometnih nesrečah v Sloveniji letos umrlo 82 ljudi – alkohol je bil torej prisoten v več kot tretjini nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom.

Slovenija piha 0,0
Trenutno poteka tudi akcija Slovenija piha 0,0, ki bo voznikom, ki bodo pihali na določenih policijskih nadzornih točkah, prinesla brezplačno vstopnico za koncert Policijskega orkestra z glasbenimi gosti. A seveda le, če napihajo 0,0. Natančne lokacije nadzora 0,0 so objavljene na spletni strani www.nulanula.si, aplikaciji AMZS in na Facebookovi strani Slovenija piha 0,0. Obveščanje o lokacijah pa poteka tudi v sodelovanju z Valom 202.

V večini primerov je bil ob alkoholiziranosti primarni vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom neprilagojena hitrost, nepravilna stran oz. smer vožnje in nepravilnost pešca. Zavod Varna pot si sicer prizadeva za spremembo zakonodaje, kjer bi alkohol postal primarni vzrok za prometno nesrečo, zdaj se šteje kot sekundarni. "Če močno vinjeni voznik povzroči prometno nesrečo, se kot primarni vzrok navede na primer prehitra vožnja ali vožnja v napačno smer, alkoholiziranost pa je sekundarni vzrok," je pojasnila Wondra in dodala, da se tudi psihologi in drugi strokovnjaki strinjajo, da je prehitra vožnja ali vožnja v napačno smer lahko posledica alkoholiziranosti in bi morala obstajati možnost, da se alkohol opredeli kot primarni vzrok prometnih nesreč.

Empatija namesto represije

"Mi lahko sicer opozarjamo, ne želimo pa biti tisti, ki bi grozili, preganjali ali moralizirali. Naša želja je, da po zabavi vsi varno pridejo domov," je ob koncu pogovora povedala Wondra. Podobno razmišlja tudi Kramolc: "Če dosegamo red s kaznijo, to pomeni, da ga dosegamo z represijo. To ni nikoli tako dobro, kot če ga dosežemo z empatijo, da človek dejansko dojame, zakaj tega ne sme početi. Gre za ogrožanje sebe in drugih."

"S kaznijo preprečimo dejanje, ne pozdravimo pa vzroka oziroma ne izkoreninimo problematične miselnosti," je prepričan Kramolc, ki ljudi poziva, naj ob dobri zabavi poskrbijo tudi za varno pot domov.