V stranki Levica so razloge za interpelacijo strnili v štirih točkah: odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, odgovornosti ministra za policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter politizacija in militarizacija policije. Foto: BoBo
V stranki Levica so razloge za interpelacijo strnili v štirih točkah: odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, odgovornosti ministra za policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter politizacija in militarizacija policije. Foto: BoBo

O predlogu interpelacije zoper notranjega ministra Aleša Hojsa razpravljajo na sestanku opozicijskih strank iz Koalicije ustavnega loka (KUL).

Kot je dejal poslanec Levice Matej T. Vatovec, Hojsu očitajo odgovornost za ustvarjanje izrednih razmer v državi. "S svojim delovanjem tako vlada kot ministrstvo za notranje zadeve aktivno spodbujata nemire v državi in ustvarjata klimo, ki postaja vse bolj nevzdržna," je navedel.

Ob tem Hojsu očitajo še politizacijo in militarizacijo policije ter vprašljivo povečanje represije nad protestniki, je dejal poslanec. Osnutek interpelacije Hojsa bremeni tudi odgovornosti za protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Opozarjajo tudi, da velika verjetnost hujših kršitev javnega reda ne more biti zadosten razlog za tako široko omejevanje človekovih pravic na delu ozemlja Slovenije. Minister Hojs je namreč 5. oktobra prvič v zgodovini samostojne Slovenije aktiviral 9. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije in omejil gibanje v Ljubljani, na Bledu in okoli Brda.

Sorodna novica Sindikat policistov za neodvisno preiskavo ukazov policistom na torkovih protestih

Prav tako mu v Levici očitajo, da ne nosi zgolj objektivne odgovornosti za policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, ampak da je tudi subjektivno vplival na takšno policijsko taktiko. Prepričani so, da zahteve po povečani represiji prihajajo z državnega vrha, konkretno od predsednika vlade in predsednika SDS-a Janeza Janše ter od podpredsednika SDS-a Hojsa. Kot je še dejal Vatovec, mu očitajo tudi zaničevalen odnos do policije.

V Levici v osnutku interpelacije poudarjajo tudi problem vladanja z odloki, ki je, kot navajajo, nedemokratičen, saj s tem izvršilna oblast poskuša prevzeti tudi naloge zakonodajne veje oblasti, hkrati pa z njimi v družbi ustvarja kaos.

Golubović: Pogovarjamo se tudi o ustavni obtožbi

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je dejal, da je namen interpelacij predvsem priti do predčasnih volitev. Pri tem ne gre samo za posamezno ime, ampak za glasovanje o podpori vlade, prvi preizkus tega pa bo po njegovih besedah obravnava interpelacij zoper Simono Kustec in Marjana Dikaučiča. Povedal je še, da se v opoziciji pogovarjajo tudi o možnosti ustavne obtožbe, ki pa še ne prinese predčasnih volitev, in tudi o interpelaciji vlade.

"Če želimo glasovati o interpelaciji vlade, moramo vložiti protikandidata za mandatarja. To bi bilo smiselno samo, če bi koalicija KUL imela nedvoumno 46 glasov in če bi se našla oseba, ki bi bila neke vrste slamnati mandatar, ki bi po izvolitvi zelo jasno povedal, da ne bo sestavil vlade, in potem gremo na volitve," je dejal.

Han: Drugega orodja, kot je interpelacija, nimamo

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je napovedal, da se bo četverica strank tudi v nadaljevanju odzvala na vse nepravilnosti, ki jih bodo ministri storili do konca mandata. "Ta trenutek drugega orodja, kot da vlagamo interpelacije, nimamo, čeprav se nekaterim zdijo nepotrebne, če želimo demokratičnost v tej državi obdržati," je dejal v izjavi za medije.

Glede možnosti uspeha interpelacije je Han izpostavil SNS, DeSUS in poslanca manjšin, ki "se bosta težko ves čas izgovarjala, da sta neopredeljena, in zato ker bosta nekaj dobila za svojo manjšino, podpirata vse druge stvari, ki bodo nas pahnile v težave".

Po besedah vodje poslanske skupine SAB Maše Kociper menijo, da je prav minister Hojs tisti, ki si "absolutno zasluži interpelacijo". "Pripravljeno interpelacijo bomo proučili, pogledali, če bi še kaj dodali, in potem pri njej tudi aktivno sodelovali. V razmerah, ko imaš viseči parlament in imaš takšnega ministra, ki dela poteze, ki marsikoga zmotijo, ne samo nas v opoziciji, je seveda vredno poskusiti, če bo ta interpelacija uspela," je dejala.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so pojasnili, da s samo vsebino interpelacije niso seznanjeni, bodo pa med drugim o njej govorili na sredinem sestanku poslanske skupine. Prav tako o napovedani interpelaciji še niso govorili v DeSUS-u, so pojasnili po seji sveta stranke.

Koalicija napovedane interpelacije ne komentira

V koalicijskih strankah SDS, NSi in SMC napovedane interpelacije za zdaj niso komentirali. Prvak SMC-ja Zdravko Počivalšek je za Odmeve na Televiziji Slovenija sicer dejal, da ima Hojs njegovo in podporo SMC ter dodal, da pričakuje, da bodo tako Hojs, kot tudi Simona Kustec in Marjan Dikaučič iz SMC, ki ju tudi še čaka razprava o interpelaciji, znali odgovoriti na očitke. Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) pa je prepričan, da gre za "politične pritiske na ministra Hojsa in na vlado Janeza Janše, ki pa nimajo nobene realne osnove". "Državo je treba ščititi in delovati v njeno korist," je še dejal.

Hojs: Nisem pomemben jaz, ampak Slovenija

Notranji minister Hojs je v izjavi za medije že dejal, da ni seznanjen z vsebino interpelacije, zato očitkov za zdaj ne bo komentiral. Na vprašanje, ali je razmerje moči v parlamentu takšno, da ga bodo ohranili na ministrskem mestu, pa je Hojs odgovoril, da zdaj ni pomemben on, ampak Slovenija. Hojs je ob tem še dejal, da se razmerje moči v parlamentu po njegovem mnenju kaže v sprejemanju dobrih oz. ustreznih zakonskih predlogov, kakšno je "razmerje ob konkretni interpelaciji, pa bomo videli".

O tem, ali bo policija ob morebitnih protestih v sredo znova odreagirala z uporabo sile, pa je Hojs v dejal, da je, če se bo nasilje znova stopnjevalo, "verjetno prav, da policija odgovori tako, da to eskalacijo nasilja prepreči".

Prva interpelacija zoper Hojsa pred dobrim letom dni

Prvič so poslanci o interpelaciji zoper notranjega ministra Hojsa glasovali 18. septembra lani. Takrat je predlog za njegovo razrešitev podprlo 38 poslancev, proti jih je bilo 43. Za njegovo razrešitev bi moralo interpelacijo podpreti 46 poslancev. Že med prvo interpelacijo so Hojsu opozicijski poslanci očitali vmešavanje v policijo in delo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Eden od razlogov za prvo interpelacijo je bila tudi odprava prepovedi koncerta spornega hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru.

To bo sicer deveta interpelacija v tem mandatu. Na obravnavo v DZ-ju trenutno čakata interpelaciji zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec ter ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.