Tržna pogodba med STA-jem in Ukomom je poleg dostopa do servisa novic v slovenskem in angleškem jeziku vključevala tudi možnost uporabe novic za objavo na uradnih vladnih spletnih straneh, dostop do arhivskih fotografij z možnostjo njihove uporabe za poobjavo in promocijske potrebe, dostop do novic prek mobilne aplikacije, pripravo dnevnih biltenov, storitev kliping obveščanja ter še nekatere druge storitve. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Tržna pogodba med STA-jem in Ukomom je poleg dostopa do servisa novic v slovenskem in angleškem jeziku vključevala tudi možnost uporabe novic za objavo na uradnih vladnih spletnih straneh, dostop do arhivskih fotografij z možnostjo njihove uporabe za poobjavo in promocijske potrebe, dostop do novic prek mobilne aplikacije, pripravo dnevnih biltenov, storitev kliping obveščanja ter še nekatere druge storitve. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Tržne storitve Slovenske tiskovne agencije (STA) je vladna administracija doslej najemala z enotno pogodbo, ki jo je z agencijo sklenil vladni urad za komuniciranje (Ukom). Lanska tržna pogodba se je iztekla 31. decembra 2020, nov dogovor z Ukomom za leto 2021 pa ni bil sklenjen. "Kljub temu smo do konca februarja uporabnikom na vladni strani omogočili neomejen dostop do vseh storitev iz naslova lanske pogodbe," so navedli v vodstvu podjetja.

Pojasnili so, da so si za sklenitev pogodbe prizadevali že od konca lanskega leta in "večkrat izkazali pripravljenost za pogovore o morebitni modifikaciji sodelovanja". "Na podlagi izhodišč in povpraševanja, ki smo jih prejeli od Ukoma sredi februarja, smo pripravili tudi novo ponudbo za dostop do vsebin STA-ja, ki je temeljila na ugodnih pogojih in izhodiščnih cenah iz našega cenika za tržno dejavnost, vendar se direktor Ukoma nanjo ni odzval," so navedli.

Veselinovič in Urbanija s prstom kažeta drug na drugega

Vladne službe, ministrstva in diplomatsko-konzularna predstavništva tako zdaj nimajo več dostopa do novic STA-ja v slovenskem in angleškem jeziku, do arhivskih fotografij in drugih storitev, je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić.

STA je bil v to potezo primoran, saj se je prvič zgodilo, da ni prišlo do podpisa omenjene pogodbe, pojasnjuje direktor Bojan Veselinovič. "Uroš Urbanija se je s finančnimi pritiski izkazal kot glavni kolovodja demontaže Slovenske tiskovne agencije, ki – če tej noriji odločevalci v državi ne bodo naredili konca - ne bo dočakala 30-letnice," je opozoril.

Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija za nastali položaj krivi Veselinoviča, češ da je cenik storitev poslal mesec dni za tem, ko so ga za to zaprosili: "To vse pravzaprav kaže na odnos direktorja Veselinoviča do poslovnih partnerjev, predvsem pa na njegovo željo oziroma neželjo, da bi z nami sklenil pogodobo."

Nadaljevanje trenj: Ukom STA-ju zavrnil plačilo za dejavnosti, opravljene januarja

V tako negotovih razmerah je težko delati, pa opozarja vodja sindikata novinarjev STA-ja Alenka Potočnik: "Je negotovost, ne samo finančna, za preživetje naših družin, ampak je negotovost tudi to, kaj bo jutri dan prinesel. Tedensko kakšna anonimka prileti, to te dejansko zmoti pri tvoji dnevni delovni rutini." Urbanija odgovornost za položaj zaposlenih pripisuje direktorju STA-ja: "Naj se na direktorja obrne. To tudi mene skrbi, seveda. Način, kako direktor vodi podjetje, je katastrofa, je grozljivo."

Veselinovič pa poudarja, da bodo storili vse za to, da bo agencija delovala naprej: "Res pa je, da dodatno zapleta nastale razmere odločitev Ukoma, ki je zavrnil tudi nadomestilo za opravljanje javne službe v januarju."

Kot je ob tem napovedal, bodo uporabili vsa pravna sredstva, da bo ta obveznost države, ki jo nalaga tudi sedmi protikoronski zakon, poravnana, še zaključuje Dimnik Rikićeva.

Zorčič: Prišel čas, ko bo pravico treba iskati na sodišču

Država je dolžna zagotoviti primerno financiranje STA-ja na način, da ta lahko nemoteno deluje, zato mora vlada oziroma Ukom v njenem imenu narediti vse, da bo tako, je prepriča predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Ob tem je spomnil, da so prav na pobudo njegove stranke SMC poslanci v sedmi protikoronski sveženj vnesli dodatno določilo, ki rešuje financiranje STA-ja za nazaj in tudi za leto 2021.

Po njegovem je prišel čas, ko bo STA moral pravico iskati na sodišču. "Menim, da so izpolnjeni vsi pogoji, čeprav gre za žalosten trenutek, da STA svojo pravico išče tudi pred sodiščem. Pravna podlaga torej je, če vlada in STA nista sposobna rešiti spora sami in na neki miren način, potem STA-ju verjetno ne preostane druga možnost," je ob robu seje državnega zbora dejal njegov predsednik.

Na vprašanje, kako lahko na vse skupaj morda še vpliva SMC, je dodal, da več kot politika sega v STA, slabše je, zato je verjetno prišlo do trenutka, da zadevo reši sodišče, če politika tega ni sposobna.

Po mnenju vodje poslanske skupine opozicijske LMŠ-ja Braneta Golubovića vse skupaj kaže, da ta vlada lahko zavestno krši zakone in ni sankcij, ker tudi ni nikogar, da bi se ji uprl. "V bistvu smo kar malo šokirani, da nekdo tako nedvoumno krši zakonodajo. Mi lahko zahtevamo izredno sejo, lahko zahtevamo nujno sejo odborov, lahko predlagamo zakon. Ampak če del koalicije ne vidi težave v tem, da vlada krši svojo zakonodajo, potem smo lahko samo zaskrbljeni nad državo, v kateri živimo," je dejal Golubović, ki meni, da je treba temu, kar vlada dela s STA-jem, odločno reči ne.

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec, meni, da predsednik vlade Janez Janša nadaljuje svoje napade na neodvisne novinarske institucije, pri tem pa se boj s STA-jem še naprej stopnjuje. To, da Ukom ni podaljšal pogodbe z agencijo, po njegovem samo kaže, da si želi vlada podrediti vsako neodvisno institucijo in da želi tudi zelo jasno in dobesedno uničiti STA.

To po mnenju Vatovca ni le skrb vzbujajoče, ampak bi morali resno zazvoniti vsi alarmi v tej državi. "Ne nazadnje je STA ena od institucij nacionalnega pomena in s tega vidika tudi edina prava nacionalna tiskovna agencija, zato so ti pritiski vlade nedopustni," je dejal Vatovec in ob tem povedal, da v opoziciji in tudi v Levici že iščejo rešitve, kako zakonsko urediti, da ne bi več prihajalo do takšnih pritiskov.

Poslanec DeSUS-a Jurij Lep pa je tudi kot član odbora za kulturo zelo razočaran. Spomnil je, da je njihova poslanska skupina že na začetku nasprotovala predlaganim spremembam medijske zakonodaje, s čimer so takrat uspeli.

Po njegovih besedah je STA edini ali pa eden redkih medijev v Sloveniji, ki še kolikor toliko objektivno obvešča. Ogorčen je, da zakonodajna veja oblasti očitno nima takšne moči in veljave, da bi jo vlada in njeni predstavniki iz Ukoma upoštevali. Kot je dejal, ga interesi obeh direktorjev ne zanimajo, ampak se morajo v dobro STA-ja dogovoriti, kako in kaj naprej.

STA je ostal brez enega izmed večjih naročnikov svojih tržnih storitev

Kulturni minister: STA bi moral najprej vprašati vlado, kdo je pristojen

Minister za kulturo Vasko Simoniti je na poslansko vprašanje o financiranju STA-ja odgovoril, da se v primeru nesklenjene pogodbe za javno službo za leto 2021 postavlja vprašanje izvedbe financiranja, torej komu STA naslovi svoj zahtevek. Poslanko Natašo Sukič (Levica) je namreč zanimalo, kako bosta kulturni minister in pravosodna ministrica zagotovila zakonito izplačevanje obveznosti države do STA.

Simoniti je odgovoril, da če je direktor Ukoma pojasnil, da so izčrpane vse poti, ki bi njega obvezovale k nadaljnjemu izplačevanju, naj se pač poiščejo ustrezne poti, ki bodo nastali položaj rešile. Omenjena določba v sedmem protikoronskem zakonu po ministrovih besedah ni črtala pravne podlage za sklenitev letne pogodbe. "In če pogodba ni sklenjena, se postavlja vprašanje same izvedbe financiranja, o čemer sedmi protikoronski zakon ne govori," je dejal Simoniti. Tako se po njegovih besedah postavljajo vprašanja, kakšno vlogo še ima Ukom pri financiranju STA za leto 2021, v proračunu katerega proračunskega porabnika so zagotovljena ta sredstva in komu STA naslovi svoj zahtevek.

"Če ni pogodbe, ostaja zgolj ustanovitelj, to je vlada. In ta bi očitno morala pooblastiti Ukom ali drugega neposrednega proračunskega uporabnika, da v njenem imenu izvede financiranje in s STA-jem uredi druga vprašanja, potrebna za izvedbo postopkov financiranja in nadzor nad tem," je pojasnil minister. Po njegovih besedah je STA poslal račun na Ukom, morala pa bi prej zastaviti vprašanje vladi, kdo je oziroma ali sploh kdo je v njenem imenu pooblaščen in odgovoren za STA.

Kot meni minister, se ta problem navezuje tudi na vprašanje državne pomoči. V primeru državne pomoči pa imajo vlada oziroma pristojna ministrstva tudi pravico do nadzora. V tem je po njegovem mnenju tudi ves problem, "torej ali je STA dolžan poročati ali ne in kako".

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič pa konkretnega primera ni želela komentirati, saj da so v zvezi s tem odprti postopki, kot ministrica pa ne more in ne sme komentirati niti civilnih niti kazenskih postopkov. "Iskreno si pa želim, da bi se ta spor čim prej rešil, da tudi ne bi bilo potrebno posredovanje sodišča in da lahko agencija, ki jo nujno potrebujemo v naši družbi, tudi učinkovito deluje," je dejala Kozlovičeva. Po njenem mnenju je svoboda medijev odraz demokratične družbe in tudi njen odsev.