Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je sprejel predstavnike zveze društev gluhih in naglušnih. Foto: DZ/Matija Sušnik
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je sprejel predstavnike zveze društev gluhih in naglušnih. Foto: DZ/Matija Sušnik

Predsednik državnega zbora je izrazil zadovoljstvo, da pobuda za dopolnitev ustave prihaja v sklepno fazo. Hkrati je ocenil, da je zveza do zdaj opravila veliko delo pri ozaveščanju družbe in politike o pomenu ustavne zaščite znakovnega jezika gluhih. Po Zorčičevih besedah bi po pričakovanjih lahko parlament, v katerem je za to vprašanje čutiti enotno podporo, o ustavni dopolnitvi odločil še do predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja. "Mislim, da bo vaša obletnica, 90 let delovanja, nagrajena s pravilno odločitvijo državnega zbora, kar bo pomembno sporočilo tudi za druge članice EU-ja."

Predlog vpisa znakovnega jezika v ustavo napreduje

Po besedah predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladena Veršiča je prednostni cilj zveze izboljšati položaj gluhih v izobraževalnem sistemu. Izrazil je prepričanje, da bi z ustavno zaščito slovenskega znakovnega jezika znatno pospešili sprejemanje in izvajanje področne zakonodaje, ki bi zagotovila izobraževanje gluhih v slovenskem znakovnem jeziku na vseh ravneh.

Ovire pri dostopnosti informacij za gluhe in naglušne pa je predstavil podpredsednik zveze Boris Horvat. Poudaril je potrebo gluhih po sprotnem tolmačenju in potrebo naglušnih po sprotnem podnaslavljanju oddaj. Zorčič se je strinjal, hkrati pa napovedal, da bo prenovljena spletna stran DZ-ja vsebovala videovsebine, ki bodo prilagojene osebam z okvaro sluha. Poleg tega je izrazil podporo pri prizadevanjih zveze za izboljšanje dostopnosti slušnih aparatov in tehničnih pripomočkov za osebe z okvaro sluha.

Gluhi otroci obravnavani neenakopravno in tudi finančno prikrajšani

Sekretar Društva gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec pa je osvetlil problematiko, s katero se spopadajo uporabniki polževega vsadka. Po njegovih besedah so gluhi otroci, potencialni prejemniki polževega vsadka, obravnavani neenakopravno in so primerjalno tudi finančno prikrajšani. Po navedbah sekretarja zveze Matjaža Juharta pa je glede na ugotovitve iz evalvacije državne skrbi za invalide za osebe z okvaro sluha najslabše poskrbljeno.

Zorčič je dal pobudo za reden dialog med državnim zborom in zvezo. Srečanje je sklenil z optimističnim pričakovanjem, da bo Slovenija postala peta država EU-ja, ki bo pravico gluhih oseb do uporabe lastnega maternega jezika zaščitila na ustavni ravni, so še zapisali v DZ-ju.