31-letna velenjska atletinja, ki ji je v sredo disciplinski senat Atletske zveze Slovenije zaradi jemanja nedovoljenih poživil naložil kazen dveletne prepovedi tekmovanja, se na sklep disciplinske komisije najverjetneje ne bo pritožila, čeprav v intervjuju za MMC ni potrdila, da je ta odločitev dokončna. Gotovo pa bo po izteku kazni še tekla. Olimpijske igre v Londonu leta 2012 so, kot kaže, velik magnet.

Kako ste doživljali dogodke v sredo? Ste pričakovali takšno odločitev disciplinskega senata ali ste globoko v sebi vendarle upali, da vas bodo oprostili?
Zelo sem razočarana nad odločitvijo senata. Seveda sem upala, da se bo razpletlo drugače. Glede na to, da je razprava trajala šest ur, sem mislila, da bo na koncu vendarle nekaj dobrega, ampak očitno so se ti ljudje odločili, da naši dokazi niso dovolj trdni, da ni dovolj, in so mi dali dve leti kazni.

Vam je kaj žal, da se zaradi bolezni niste mogli udeležiti disciplinske obravnave?
Ne. V bistvu mi je moj odvetnik rekel: "Še sreča, da si zbolela in da nisi bila prisotna na tem zaslišanju, ker bi potem imeli ti ljudje še večje zadovoljstvo."

Kako ste izvedeli za odločitev disciplinskega senata? Ste dobili sporočilo z atletske zveze oziroma od vašega zagovornika ali ste za odločitev prej izvedeli iz medijev?
Z odvetnikom sem govorila že eno uro predtem, drugače pa sem dobila SMS od predstavnika Slovenske tiskovne agencije.

Predsednik senata Slavko Črne je po obravnavi dejal, da je bil glavni obremenilni dokaz mnenje Hansa Heida, ki je kot vaš pooblaščenec pri odpiranju vzorca B zapisal, da je bil vzorec jasno pozitiven.
Heid ni bil nikoli moj pooblaščenec! On je bil samo oseba, ki jo je odvetnik iz Nemčije poslal na odpiranje. Vsaj tako je bilo rečeno. Ta faks, ki sem ga jaz dobila, pa sem jaz predložila kot dokaz. Tam notri piše še marsikaj drugega, ne samo to. In ne vem, kako so se lahko zaradi tega tako odločili, namesto da bi dr. Heida poklicali in se z njim soočili ali pogovorili. Vem, da je neki slovenski novinar zadnjih nekaj dni imel kontakt z dr. Heidom in da sta si tudi dopisovala. Dr. Heid mu je zapisal marsikaj zanimivega.

Kako komentirate besede predsednika senata, da je bil z vaše strani postopek zelo slabo, površno in naivno voden?
Ne vem, kaj misli s tem. Površno voden ... Kako, kaj? Ali ni bila naša obramba dovolj dobra ali kaj? Ali nismo predložili dobrih stvari ali kaj? Ne vem. Naj se bolj konkretno izrazi.

Mislim, da je med drugim meril na to, kar piše tudi v uradni obrazložitvi - da ste vi takrat podpisali, da na postopek odvzema vzorca nimate nobenih pripomb? Mislite, da je bila to vaša napaka?
A ja, zaradi tega sem jaz padla? Zaradi tega je postopek padel? Halo? Dajte nehajte, no. Vso dokumentacijo, ki je je sigurno en meter, ima moj odvetnik in jaz sem vedno pripravljena, da vsak pogleda v to. In če se kdo spozna na te stvari, lahko tudi sam vidi, kakšne napake so bile storjene, kaj vse je bilo narejeno. Mislim, da sem edina športnica, ki je v zadnjih treh, štirih letih zaradi eritropoietina (EPO) dobila prepoved tekmovanja. Drugi so bili vsi oproščeni ali nekako opozorjeni. Jaz očitno ne ... Lažje bi seveda bilo, če bi me naša komisija oprostila, tudi za naprej, tako da je zdaj vse težje. Lahko rečem, da sem bila zelo jezna. Zato se zdaj dva dni nisem oglašala, ker bi lahko kakšne take besede rekla, za katere bi mi bilo potem žal, da sem jih rekla. Zato sem raje počakala, da se umirim in da razmislim in da grem šele potem v javnost.

Kako bi vsem nam razložili, na čem je slonela vaša obramba? Kaj ste dokazovali? Da je bil napačen postopek francoskega laboratorija ali da obstoječe metode niso pravilne?
Vse to, pa še veliko drugih stvari. Že kar slabo mi je od vsega tega govorjenja. Ne vem, kaj sem storila tem ljudem, da mora biti tako. Ker pa sem že vse življenje nek "fajter" in se borim, se bom še tudi naprej, kar se tiče treninga in treniranja. Tako da naj ne mislijo, da bom končala! Nisem taka kot nekateri, ki prenehajo zaradi malenkosti.

Veliko se je govorilo tudi o dodatnih testiranjih, ki naj bi jih novembra opravila Vladka Čurin Šerbec in olimpijski komite Slovenije. So ta testiranja bila opravljena ali ne?
Kako, da ne veste? Saj je gospod Malovrh šel takoj na televizijo povedati, kaj mi delamo! In to je bila tudi napaka z njegove strani. On ni imel kaj govoriti v javnosti, kaj mi delamo. Tako je bilo tudi dogovorjeno. Kako hočeš imeti potem realne rezultate, če vedo, od koga so.

Potem ste ta testiranja opravili?
Seveda sem! Saj sem bila devet dni vsak dan pri eni ženski.

In ste predložili atletski zvezi rezultate teh testiranj?
Ja, samo poglejte, ta testiranja ...

Atletska zveza namreč pravi, da rezultatov niso dobili.
A ja? Potem pa ne vem.

Tako je bilo rečeno po disciplinski obravnavi.
Joj, ne vem. To je vse en velik "šmorn", da mi gre kar na bruhanje. Primorci bi rekli: pravo mineštro so skuhali.

In kaj so pokazala ta testiranja? Da niste krivi?
Poglejte, ta testiranja so bila narejena na podlagi nekaterih stvari, za katere smo se mi dogovorili. Niso mogla biti niti izvedena tako kot takrat, ker novembra temperatura zunaj ni bila 32 stopinj. Niso bili enaki pogoji. In še veliko drugih stvari. Ne gre se za to, ali so bila testiranja narejena. Šlo je za dogovor, da se ne govori, kaj delamo, vendar je druga stran šla na televizijo in povedala vse! Pravil bi se morali držati. Ne more biti nekdo predsednik protidopinške komisije in delati take napake. Ampak, on že ve, kaj dela, in zagotovo ve vse.

Za nekatere medije ste že dejali, da se ne boste pritožili. Je to dokončna odločitev?
Ne vem, ali je dokončna. Čez tri tedne bi bilo vse isto, le trije drugi bi sedeli tam. Predsednik Malovrh bi bil isti. Vse bi bilo isto. Samo zavleklo bi se dlje. Zakaj bi se pritožila, če so se oni odločili že 20. novembra, da me bodo kaznovali? Čakali pa so štiri mesece. Kaj so mislili? Da me bodo psihično potolkli? Ne, ne poznajo me! No, Malovrha sem dvakrat v življenju videla. Enkrat lani v Lozani in enkrat na zaslišanju. To je vse, kar sem ga videla. No, saj je brez veze. Ne bom več govorila o tem.

Kaj pa pritožba na Mednarodno atletsko zvezo in Mednarodno razsodišče v Lozani?
Ma, kako? Kakšna pritožba!? Če moram biti najprej tu oproščena. Kaj bom tam delala? Tu so me kaznovali, zdaj pa naj grem tja?

Črne je rekel, da se lahko takoj pritožite tudi tja.
Ma, kaj je on rekel ... On nima pojma! Raje dam denar nekomu na cesti. Kakšne imajo? To govorijo, da nekaj rečejo, da mi daste mir. Vsi vemo, kako je. Nekaj morajo povedati.

Pritožbe torej najbrž ne bo. Kaj pa vas je v vsem tem postopku najbolj prizadelo?
Vse. Upam, da bodo imeli v prihodnje tudi v Sloveniji boljšo organizacijo glede tega in ustanovili agencijo za boj proti dopingu. Da bodo ljudje, ki bodo sedeli v senatu in odločali o teh stvareh, strokovnjaki! In bodo vedeli, za kaj se gre in zakaj gledajo te papirje. In ne kar eni. To niso stvari, o katerih se bomo šalili. To so resne stvari.

Kazen se vam izteče julija 2009. Kakšni so vaši načrti za naprej? Dejali ste že, da v zadnjem času veliko trenirate. Se torej vračate prihodnje leto?
Ja, definitivno. Če bom zdrava, če ne bo poškodb, če bo vse OK, zakaj ne? Ampak to samo zase. Zase zaradi tega, ker bom jaz rekla, kdaj bo konec moje kariere, ne drugi. In če bo to ena tekma, bo ena tekma. Če jih bo pet, jih bo pa pet. Nimam pa neke želje po kolajnah, svetovnem prvenstvu. Olimpijske igre, ja, ker to je nekaj drugega, toda svetovno in evropsko prvenstvo ... To me ne zanima, ker imam kolajne doma. Me pa zanima samo, da tečem, ker pogrešam tistih zadnjih pet sekund, preden poči pištola.

Kako pa vam gre na treningih?
V redu. Počasi. Zdaj niti ni treba na "ful", na silo. Da moraš, da se ti mudi. Gre. Seveda pa je hudo, ker vem, da je zdaj april, in da sem po navadi v takem času že bila v pripravljalnem obdobju. Maja so se že začele tekme. Seveda pogrešam to, zelo. Je pa res, da bom prvič po ne vem koliko letih - mislim, da dvajsetih - šla na morje.

Lahko mogoče ugibate, kakšen bi bil zdaj vaš čas na 800 metrov?
Sploh ne razmišljam o rezultatu. Ker pa treniram z velenjskimi atleti in puncami, vem, da je velika razlika med mano in njimi. Pri meni je tako, da sem v glavi zelo močna. Zato sem tudi bila na velikih tekmah vedno zelo dobra. Tako pa je tudi pri treningu. Še sama sem bila presenečena, ko sem ob začetku treninga toliko zdržala in naredila, glede na to, da nisem prej skoraj nič trenirala. Bila sem stara 13 let, ko sem tekla 2:10:55. Najdite mi zdaj četrto članico, ki teče toliko!

Kdo vam pa pomaga pri treningu?
Zdaj ni treba, da mi sploh kdo pomaga. V aletiki sem 20 let, še več. Imam toliko planov in vsega tega. Lahko sem čisto sama. Drugače pa seveda delam s Tomotovo ekipo, mojim prvim trenerjem (Tomo Popetru; op. a.), njegovimi atleti. Mi je zelo "fajn", zelo zanimivo, veliko se smejimo. "Fajn" je, da je tako sproščeno.

Ali je vaša zgodba z Interblockom, kjer ste bili kondicijska trenerka, res že končana?
Kar se tiče priprave nogometašev, to definitivno ja, ker se mislim posvetiti svojemu treningu. Drugače pa sem z njimi še v stiku, še vedno vozim njihov avto. Za nadaljnje stvari pa se bomo še kaj dogovarjali.

Matej Rijavec