"Težko je bilo, seveda, imel sem 20 let, bil sem sam, nisem znal dovolj jezika, še danes po 13 letih ne znam dovolj dobro govoriti, predstavljajte si, kako je bilo šele pred 13 leti," se je v pogovoru z novinarjem Davidom Črmeljem spomnil svojih začetkov v Ligi NBA 34-letni turški zvezdnik Hidayet Türkoglu.

K sreči sta v Carigradu rojenega košarkarja, ki tekoče govori tudi jezik nekdanje skupne države (njegovi starši prihajajo iz Sjenice v Srbiji), v ekipi pričakala legendarni srbski center Vlade Divac in ostrostrelec Peđa Stojaković: "Imel sem srečo, da sem imel njiju. Z njima sem lahko govoril v istem jeziku, v tistem obdobju sta mi bila res v veliko pomoč, pomagala sta mi reševati težave, spoznati NBA, ZDA. Ko sem se privajal, sta bila ves čas ob meni. Sta zelo pomembni osebi v moji karieri, v mojem življenju, tega ne bom pozabil nikoli."

Ekipa Sacramento Kings je v tem času s prej omenjenima Divcem in Stojakovićem ter s Chrisom Webberom in Jasonom Williamsom navduševala, Hedo pa se spomni tudi, kako sta ga na začetku omenjena ameriška košarkarja rada "vlekla za nos": "V Sacramentu, kjer sem začel kariero, so mi vsi pomagali, so se pa tudi norčevali iz moje angleščine, nisem znal govoriti, prav tako ničesar razumel. Še posebej Jason Williams in Chris Webber sta mi znala kaj reči, dobrega ali slabega, jaz pa sem se le nasmehnil nazaj. Potem sem se se pozanimal pri Vladu in Peđi, kaj sta me vprašala, dejala sta mi, da se norčujeta iz mene."

Sacramento je zapustil po treh letih, ko ga je ta v izmenjavi z ekipo San Antonio Spurs zamenjal za Rona Mercerja. V dresu Ostrog je zdržal eno leto, v povprečju pa je dosegal 9,2 točke na tekmo s kar 42-odstotnim metom za tri točke.

Po nekaj letih, preživetih v NBA-ju, se je Hidayet končno znašel, spoznal je pravila in igralce, privadil se je na ameriški način življenja: "Do takrat si jih (igralce, op. a.) gledal le po televiziji ali pa si o njih bral v časopisih, kar naenkrat pa moraš z njimi trenirati, moraš z njimi igrati, ne preostane ti ničesar drugega, kot da greš tja (na parket, op. a.) in se začneš boriti, igraš čim bolje ter pri tem čakaš na priložnost."

Svojo priložnost je dobil tudi v dresu Orlando Magicsov, kamor je prestopil leta 2004, to pa je bila tudi njegova najboljša poteza v karieri. Pokazal je izjemen napredek – leta 2008 ga je NBA razglasil za igralca, ki je najbolj napredoval v celotni ligi v sezoni 2007/08. V tej sezoni je bila njegova statistika kot stalnega člana prve peterke na tekmo v povprečju taka: 19,5 točke, 5,7 skoka, pet asistenc.

Hedo je povsem eksplodiral v dresu Orlanda – dvakrat je dosegel 39 točk (rekord kariere), in sicer proti ekipama Toronto Raptors (april 2007) in Washington Wizards (marca 2008).

Leta 2009 pa je bil najučinkovitejši igralec Orlanda, ki je osvojil naslov prvaka v Vzhodni konferenci. V finalu Lige NBA ga je gladko premagala ekipa Los Angeles Lakersov.

Kljub dobrim predstavam v dresu Orlanda (2004-2009) se je odločil oditi v drugi klub, v Toronto Raptorse, kjer pa se ni najbolje znašel, kaplja čez rob pa je bila, ko so ga v klubu zaradi ponočevanja izločili iz začetne peterke. Počutil se je kot "persona non grata", zato je sledil pričakovan odhod, za eno leto je oblekel dres Phoenix Sunsov, po koncu sezone leta 2010 pa se je vrnil v Orlando Magice, kjer je letos pokazal najslabše predstave v Ligi NBA. V povprečju je dosegel le 2,9 točke. V 13 letih, preživetih v NBA-ju, je sicer v povprečju na tekmo dosegel 11,9 točke in zbral 4,2 skoka.

Prevzemam odgovornost, moral bi vedeti, kaj dajem v svoje telo
Dodaten udarec je sledil letos pozimi, ko je "padel" na dopinški kontroli. Zaradi uporabe prepovedanega metenolona, ki naj bi mu ga predpisal zdravnik v Turčiji zaradi bolečin v rami, je bil suspendiran za 20 tekem, v tem času pa ni prejemal plačila. V teh dneh je na Obali pokomentiral tudi ta neljubi dogodek: "Vesel sem, da je FIBA verjela tistemu, kar sem rekel, resnično je šlo za nenamensko napako, s tem nisem želel ničesar pridobiti. FIBA je to vedela, zato mi ni kaznovala, zato lahko igram na tem evropskem prvenstvu. Kot sem nakazal tudi FIBI: vedno sem bil iskren do ljudi, nikoli nisem lagal, niti v tej situaciji. Vedno govorim resnico."

Za reprezentanco? Vedno!
Svojih odličnih iger kljub veliki želji ni v celoti pokazal v dresu Turčije, s katero skuša že vrsto let osvojiti najžlahtnejše odličje. Najbližje temu je bil skupaj s soigralci leta 2001, v finalu EP-ja jih je porazila Jugoslavija (Hedo je dosegel 15,5 točke na tekmo), leta 2010 pa so v finalu svetovnega prvenstva morali priznati premoč Američanom (Hedo je v povprečju dosegel 12,3 točke, zbral 4,2 skoka in 3,4 asistence na tekmo).

Tudi letos so v preveliki želji izgoreli. Turkom, ki so pred začetkom EuroBasketa 2013 veljali za favorite za osvojitev ene izmed medalj – v svojih vrstah imajo še NBA-jevca Ersana Ilyasovo in Omerja Asika – ni uspelo preskočiti niti prve stopničke. V Kopru so le enkrat okusili slast zmage, premagali so Švede s 87:74, in tako končali na samem dnu lestvice skupine D. Hidayet Turkoglu se po slabi sezoni v NBA-ju ni razigral niti na EP-ju, njegova statistika tako kaže, da je v 28,3 minute, preživetih na parketu, v povprečju na tekmo dosegel 7,3 točke, zbral 3,7 skoka in dve asistenci. Katastrofalen je predvsem njegov met za dve točki (le 10,5-odstoten).

Kljub slabim predstavam v dresu turške reprezentance v Kopru pa košarkarju ne gre očitati nečesa - pripravljenosti zastopati svojo domovino tudi po tako obupni in težki sezoni, kakršno je doživel sam. Medtem ko bi kar precej NBA-zvezdnikov ta čas raje kot na reprezentančnih akcijah namenilo izboljšavi svoje igre ali pa bi raje posedalo na plažah, se je vedno nasmejani in dostopni Turkoglu rade volje odzval na poziv turškega selektorja Bogdana Tanjevića.

"Mislim, da je to že moje osmo evropsko prvenstvo, morebiti sem tudi igralec, ki igra najdlje v dresu reprezentance Turčije. V teh letih smo doživeli lepo in slabo, še posebej pa sta mi ostali v spominu dve tekmi, ki smo ju odigrali leta 2001, ko sem imel le 21, 22 let. Prva je bila proti Hrvaški, v tej četrtfinalni tekmi smo zaostajali že za 18 točk, a se nam je uspelo vrniti in celo zmagati, druga pa je bila polfinalna proti Nemčiji, ko sem dosegel dva pomembna koša, ki sta nam pomagala zmagati," se spominja lepih trenutkov, doživetih v turškem dresu, ki mu je vedno bil tako zelo ljub: "Igrati za reprezentanco je čisto nekaj posebnega, sem pridemo zaradi ljudi, ki te imajo radi, pridemo zaradi ljudi, ki nas podpirajo od samih začetkov, zaradi katerih smo sploh lahko tukaj. Oni za nas navijajo ves čas, tako da si prizadevamo, da bi za njih, za državo dosegli čim več. To je neprecenljiv občutek, preprosto si želiš biti del tega," je o reprezentanci in nastopanju v njej spregovoril 34-letni turški košarkar.

Se vrača v Evropo? Bo Vidmarjev soigralec?
Turkoglu kljub slabim rezultatom ostaja košarkarski bog v svoji domovini, kamor naj bi se po neuradnih informacijah kmalu morebiti tudi vrnil. Fenerbahče s srbskim strokovnjakom Željkom Obradovićem na čelu, v njem nastopa tudi slovenski reprezentant Gašper Vidmar, naj bi nadvse v svojih vrstah želel videti prvega zvezdnika turške košarke, ki pa ima še vedno veljavno pogodbo z Orlando Magici.