V sredo se začenja finale Vzhoda z Giannisom Antetokounmpom in Kawhijem Leonardom v glavnih vlogah. Foto: AP

Če je bil dolga leta Zahod po moči in zanimivosti korak pred Vzhodom, pa je letos to razmerje bistveno bolj izenačeno. Zato so poskrbela najboljša štiri moštva Vzhodne konference, ki imajo vsa kakovostne kadre in številne zvezdnike, med katerimi pa najbolj izstopata Giannis in Kawhi. Greak Freak je v tej sezoni napravil še en gromozanski korak naprej, The Claw se je iz San Antonia preselil v Toronto in napravil Raptors še močnejše, Philadelphia je dolgo gradila, a zgradila močno zasedbo, Boston pa je navdušil že lani in je pred sezono veljal za prvega favorita Vzhoda. Toda Milwaukee in Toronto se s tem nista strinjala. Zasedla sta prvi mesti v konferenci, Bucks so z Mikom Budenholzerjem, pod taktirko katerega je igra Giannisa še raven višje, imeli celo najboljši izkupiček v ligi in zdaj je pred nami težko pričakovani obračun dveh odličnih zasedb in zares fantastičnih posameznikov. Prava poslastica za košarkarske sladokusce se začenja v sredo.

Prvi bratski dvoboj

Na Zahodu se merita Golden State in Portland. Hkrati gre za prvi bratski dvoboj v konferenčnem finalu, saj je Steph Curry že dolga leta obraz franšize iz Oaklanda, dve leti mlajši Seth pa si je letos izboril vlogo pri Blazers. Oče Dell, tako kot sinova tudi nekoč odlični ostrostrelec, in mama Sonya, ki odeta v klubske barve redno spremljata sinova, sta dejala, da bosta tokrat kar izžrebala, za koga bosta navijala. Bratski dvoboj bi lahko videli tudi na Vzhodu, a je Pau Gasol, ki igra za Milwaukee, zaradi poškodbe že končal sezono, njegov mlajši brat Marc pa je član Toronta.

Giannis in Kawhi sodita med najbolj vsestranske in dovršene igralce ta trenutek, če nista kar številki ena in dve, ko govorimo o košarkarski popolnosti. Kdo je prvi in kdo drugi, presojo prepuščam vam. Nihče od njiju ni na velika vrata vstopil v NBA – oba sta bila izbrana kot 15. na naboru –, a iz leta v leto sta napredovala in zdaj sta poskrbela za evforijo na severu – v hokejskem Ontariu (čeprav je Toronto pravo košarkarsko mesto, iz katerega prihaja tudi veliko število NBA-jevcev) in hladnem Wisconsinu, kjer so glavni Green Bay Packers iz Lige NFL.

Giannis, ki igra šesto sezono v Ligi NBA, je letos v povprečju dosega 27,7 točke, 12,5 skoka in 5,9 podaje. V končnici je njegovo povprečje na devetih tekmah 27,4 točke, 11,3 skoka in 4,4 podaje. Foto: AP

Glavni favorit za MVP-ja rednega dela

Čeprav sta oba dominantna v napadu in hkrati odlična tudi v obrambi, pa sta si precej različna, tako kot košarkarja kot tudi karakterno. Vsi poudarjajo, kako skromen je ostal Antetokounmpo, ki ima za sabo zares filmsko zgodbo o nenadnem uspehu revnega dečka z atenskih ulic. Superzvezdnik Lige NBA, ki verjetno o tem, kjer je zdaj, ni niti upal sanjati, vso dogajanje spremlja s širokim nasmeškom na obrazu. Njegovo zgodbo poznajo vsi, ves čas govori o družini, ki mu pomeni vse na svetu in šele, ko se mu je pridružila v ZDA, je začel igrati, kot zna. Ko pride na parket, pa postane izjemno motivirana prava pošast, ki z dolgimi koraki kot brzovlak drvi izpod enega obroča do drugega, za kar potrebuje vsega šest korakov. V tranziciji prave obrambe zanj ni. Podobno velja, ko se 211 centimetrov visok orjak s tehniko in pregledom nad igro branilca približa košu in potem napade zaključuje s silovitimi zabijanji. Z eksplozivnostjo in dolgimi rokami je kot odličen bloker in kradljivec žog zahtevna prepreka v obrambi za nasprotnike. Če je treba najti pomanjkljivost, kot smo že pisali, je to met z razdalje, ki pa ga je Giannis, glavni kandidat za MVP-ja rednega dela, že popravil.

Kawhi je nevarnejši strelec, ki zadeva s polrazdalje, vse preciznejši pa je tudi z večje distance. Ko se približa obroču, je z izjemno čvrstostjo podobno težko zaustavljiv in nasploh sta na parketu podobno agresivna. Ni tako hiter kot Giannis, a igra v ritmu, ki ga sam narekuje. Za razliko od grškega čuda The Claw redko pokaže čustva. Nasploh je bolj zadržan in skrivnosten, še posebej kar se tiče njegovega zasebnega življenja. Resnega izraza na obrazu sicer ne spremeni niti kakšna bravurozna poteza, toda čustva so na dan privrela ob dramatičnem zaključku serije s Philadelphio. Odločala je sedma tekma v Torontu in ob izenačenem izidu 90:90 je odgovornost v zadnji akciji razumljivo prevzel Leonard, ki je z žogo mimo Bena Simmonsa z vrha rakete zaokrožil proti kotu, kjer je vrgel prek Joela Embiida.

Otrok prebežnikov z atenskih ulic do kandidata za MVP-ja Lige NBA

Žoga je štirikrat odskočila od obroča in padla skozi mrežico. Tedaj je eksplodiral tudi Kawhi. Tako veselega ga nismo videli od osvojitve prstana s San Antoniom pred petimi leti. Pred sezono sicer izjemni krilni košarkar ni bil navdušen nad selitvijo v Toronto, potem ko je jasno dal vedeti, da med Ostrogami ne vidi več svoje prihodnosti. Želel je v rodno Kalifornijo, pristal pa pri edini kanadski franšizi v ligi. Izgubljena lanska sezona se ni poznala in Kawhi, četudi se mu ni izpolnila želja po novem moštvu, je vso sezono blestel. Čeprav so bile njegove številke v rednem delu nekoliko slabše, kot Giannisove, pa ima več izkušenj in tudi precej polnejšo vitrino. Bil je že prvak, MVP finala in dvakrat obrambni igralec lige. Več izkušenj od Milwaukeeja ima tudi zasedba Toronta.

Kawhi, ki je odigral v Ligi NBA že osem sezon, je letos v povprečju dajal 26,6 točke, 4,7 skoka in 2,3 podaje. V končnici je njegovo povprečje na 12 tekmah 31,8 točke, 8,5 skoka in 3,6 podaje. Foto: AP

Prvi zadeti met s sireno na sedmih tekmah do zdaj

Svojo igro je še nadgradil v končnici, kjer so Raptors do zdaj imeli kar nekaj težav. Prek Orlanda so šli v petih tekmah, dodobra pa so se namučili proti Philadelphii. Kawhi je bil ključni mož uspeha nad Sixers. Ne le zaradi prvega zadetega meta ob sireni na sedmi tekmi katere koli serije v zgodovini Lige NBA, ampak predvsem fantastičnih predstav na vseh tekmah. Skupaj je dosegel kar 243 točk, več sta jih v eni dala le Kareem Abdul-Jabbar leta 1977 in Michael Jordan 1993. Zdaj ima priložnost, da popelje Toronto v prvi finale do zdaj, kar ni uspelo Vincu Carterju, Tracyju McGradyju, Chrisu Boshu in drugim nepozabnim Raptorsom.

Milwaukee že 18 let ni igral v konferenčnem finalu, v finalu pa je bil nazadnje pred 35 leti. Zdaj se z Giannisom to znova zdi realno. V rednem delu so imeli Bucks s 60 zmagami najboljši izkupiček. V končnici so najprej pometli z Detroitom, nato pa v petih srečanjih izločili Boston. Za zdaj torej še niso bili pred zares težkim izzivom in tudi zaradi tega je Giannis v povprečju preigral precej manj kot Kawhi in so njegove številke nekoliko skromnejše. Milwaukee, ki že od srede počiva, medtem ko je nasprotnik igral še v nedeljo, ima nekoliko širši izbor kakovostnih igralcev, kar bi lahko bilo odločilno. Sicer so pred najtežjim izzivom do zdaj, pri Torontu pa Leonard, ki je nosil večino bremena proti Phillyju, potrebuje večjo pomoč soigralcev.

Letos so bili na medsebojnih tekmah Bucks boljši s 3:1. Čeprav je Kawhi izjemen obrambni igralec, eden najboljših v ligi, pa na teh obračunih ni veliko pokrival Giannisa. Morda bo zdaj, ko gre za biti ali ne biti, drugače. Dejstvo je, da je to morda ena in edina priložnost te ekipe Toronta, da spiše zgodovino. Marc Gasol in Kyle Lowry sta veterana, Leonardu pa se poleti izteče pogodba. Na drugi strani ima Budenholzerjeva vrsta pred sabo svetlo prihodnost. Antotokounmpo, ki se v za razmere Lige NBA majhnem mestu in predvsem majhnem trgu, kakršen je Milwaukee, dobro počuti. Zase pravi, da je zvestoba ena njegovih glavnih vrlin in da se je zavezal tej franšizi. Sladke skrbi za navijače "jelenov". Toda najprej je na vrsti epski obračun velikanov, zato uživajmo.