Matej Avanzo je na KZS-ju najprej opravljal vlogo tiskovnega predstavnika za odnose z javnostmi. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Matej Avanzo je na KZS-ju najprej opravljal vlogo tiskovnega predstavnika za odnose z javnostmi. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič

Vsak lokal, ki smo ga najeli, so kar naenkrat vsi začeli enačiti s Košarkarsko zvezo Slovenije. Mi nikjer nismo zaslužili niti enega samega evra, vedno smo vse delali le za navijače.

O lokalih na Poljskem
Matej Avanzo
Matej Avanzo je za cilj postavil četrtfinale. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič

Vsi Slovenci imamo lastnost, da slabo cenimo sami sebe, to se refleksira v vseh sferah našega življenja. V tujini nas ves čas bolj cenijo kot doma. To je najbrž posledica slovenske zaprtosti. Ampak, ko potrebujemo podporo novinarjev, smo je vedno deležni. Slovenci se resda grdo gledamo, a ko je treba stopiti skupaj, to tudi naredimo.

Abdi Ipekci
Za medije je na tekmovanju dobro poskrbljeno. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič

Sam sem na KZS-ju štiri leta in res si ne predstavljam, kako igralec lahko zdrži 10 ali 15 zaporednih velikih tekmovanj. Vsi igralci po klubih odigrajo od 80 do 120 tekem na leto, pri tem skupno prepotujejo 10-kratni obseg zemeljske oble, hkrati pa od njih pričakujemo, da bodo vsi sveži, zadovoljni in polni energije prišli še na velika tekmovanja.

Abdi Ipekci
Plakatov s podobo Kobeja Bryanta je veliko, a Američan je ostal v domovini. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič

Direktor reprezentance je pred začetkom svetovnega prvenstva za MMC spregovoril o slovenskih navijačih, težavah sodobne košarke in še marsičem ...

Kako bi primerjali nastanitev v primerjavi z zadnjimi velikimi turniji, ki ste se jih udeležili?
Nastanitev je trenutno v redu. V primerjavi s Poljsko je zelo v redu, tam so bili pogoji povsod (razen v Lodžu) slabi, vsaj ne na taki ravni, ki bi si jo evropsko prvenstvo zaslužilo. Sicer pa je na ravni vseh prejšnjih turnirjev (Atene, Španija ...).

Naši košarkarji so pred leti tožili, da je slovenska organizacija na nižji ravni, da ima še ogromno rezerv. Medtem je sledil velik napredek, saj današnja generacija delo KZS-ja le hvali. Vidite sami še kakšne rezerve?
Pri organizaciji smo brez dvoma postali med najboljšimi v Evropi, a še vedno se lahko veliko naučimo. Največje rezerve ležijo tam, kjer jih bomo težko izkoristili, govorim seveda o denarju, druge stvari pa se lahko naredijo z inovativnostjo, idejami, pristopom in pravim odnosom. Pri denarju pa se zatakne. Vemo, kakšne vsote imajo na voljo Američani in Španci. S takimi vsotami ne bomo mogli nikoli tekmovati, z njimi pa lahko tekmujemo na igrišču. Prihajamo pač iz manjše države, ki ima manjše gospodarstvo. Vsekakor pa smo odprti za učenje, veliko potujemo po svetu in vidimo stvari, ki jih lahko sami še izboljšamo. Nas pa veseli, da druge reprezentance pri nas že dobivajo ideje za svoje delovanje.

Slovenski navijači vam na zadnja tekmovanja množično sledijo, vi pa jim pozornost vračate s številnimi potezami (dresi, slovenski večeri, koncerti). Kako bo s tem v Turčiji?
Kar se tiče navijačev - vsako leto skušamo narediti čim več. Letos je vsak navijač že tretje leto zapored dobil dres, kopijo "ogrevalke". Letos smo se združili s Slovensko turistično organizacijo, saj želimo sodelovati pri promociji akcije "I feel Slovenia". Pri uradu za komuniciranje so bili zelo darežljivi in bodo navijačem podarili t. i. "navijaške harmonike" in nekaj drugih rekvizitov, kot so obrazne nalepke. Letos bosta v Carigradu dva slovenska večera - eden bo namenjen turističnim organizacijam in delavcem v turizmu v Turčiji. Drugega pa bo turistična agencija Palma namenila svojim potnikom. Na koncertu bosta prepevala Zoran Predin in skupina Mambo Kings. Zavestno pa smo se odločili, da ne nadaljujemo akcije "slovenski lokal", ker smo imeli kar nekaj slabih izkušenj.

Kakšnih?
Vsak lokal, ki smo ga najeli, so kar naenkrat vsi začeli enačiti s Košarkarsko zvezo Slovenije. Mi nikjer nismo zaslužili niti enega samega evra, vedno smo vse delali le za navijače. Nato pa smo poslušali same očitke, čeprav smo v to vložili ogromno časa in energije, da bi projekt zaživel. Na Poljskem je prišlo še do nekaterih incidentov, v lokalih je nastala škoda in vsi so mislili, da bo zdaj KZS kril te stroške. Res pa je tudi, da je to logistično pretežek projekt, saj so razdalje v Carigradu res ogromne. Odločili smo se, da bomo za navijače raje poskrbeli na druge načine.

Kakšne naloge ima direktor reprezentance med svetovnim prvenstvom?
Celoten štab skrbi, da so igralci "poservirani". Vsi smo v službi igralcev in nikoli ne sme biti obratno. Moja naloga je poskrbeti, da vse teče gladko, da so igralci obremenjeni samo s košarko, da 100-odstotno trenirajo in igrajo. Štab pa skrbi za logistiko, prevoze, odnose z mediji. Igralci morajo vedeti, kdaj in na kakšen način bodo obremenjeni. Vsak igralec ima namreč svoje rituale in to moramo upoštevati. Potem komuniciramo še z organizatorji, Fibo, malenkosti znotraj hotela, kakšne posebne zahteve igralcev, sponzorjev ... Na velikih tekmovanjih je res veliko dela, ko enkrat teče voda v grlo, delamo lahko vsi vse - tudi nosimo torbe. Hierarhija je pri nas zelo močna, a na takih turnirjih zbledi. Le s filozofijo "vsi za enega, eden za vse" lahko na koncu pridemo do uspeha.

Slovenska košarka je bilo v medijih vedno deležna veliko kritik. Tudi ob uspehih so izbruhnile razprave o izgubljenih končnicah. Kako gledate na to v vlogi direktorja?
Nič nimam proti kritiki, le argumentirana mora biti. V Sloveniji je problem "kritizerstvo" - kritika brez pravega argumenta. Vsi delamo napake: od KZS-ja do košarkarjev, vsi pa se trudimo, da bi jih storili čim manj. Ljudje iz teh logov pa se ne zavedajo, da se igralci izjemno odrekajo, saj se vsi za dva meseca poslovijo od družin, podarijo svoj prosti čas, od katerega finančno nimajo ničesar. Zdržati dva meseca v družbi 30 moških je za vsakega pravi izziv. Vsi Slovenci imamo lastnost, da slabo cenimo sami sebe, to se refleksira v vseh sferah našega življenja. V tujini nas ves čas bolj cenijo kot doma. To je najbrž posledica slovenske zaprtosti. Ampak, ko potrebujemo podporo novinarjev, smo je vedno deležni. Slovenci se resda grdo gledamo, a ko je treba stopiti skupaj, to tudi naredimo.

Kaj pa v vlogi nekdanjega novinarja?
Že štiri leta je minilo od mojega odhoda iz novinarstva in tega dela prav nič ne pogrešam, saj sem vedno želel biti na drugi strani - na tej, ki aktivno sodeluje in dela, ne pa na pasivni, ki to spremlja. Še vedno pa s spoštovanjem gledam na vaše delo, saj dobro vem, da je treba v kratkem času narediti ogromno stvari, ki sploh niso vidne. Mogoče bi bilo dobro, da bi tudi novinarji organizirali dan odprtih vrat, da bi ljudje videli, da gre tudi v vaših vrstah za veliko odrekanje.

Prvenstvo se oglašuje kot srečanje velikanov, vidimo pa, da je ogromno odpovedi. Kako na turnirje privabiti vse najboljše? Bi bilo morda pametno organizirati manj velikih turnirjev? V nogometu potekajo vsako drugo leto, v košarki pa prav vsako.
Fiba se bo morala krepko zamisliti, kako najti pravo mero tekmovanj. Sam sem na KZS-ju štiri leta in res si ne predstavljam, kako igralec lahko zdrži 10 ali 15 zaporednih velikih tekmovanj. Vsi igralci po klubih odigrajo od 80 do 120 tekem na leto, pri tem skupno prepotujejo 10-kratni obseg zemeljske oble, hkrati pa od njih pričakujemo, da bodo vsi sveži, zadovoljni in polni energije prišli še na velika tekmovanja. Tako dolgo ne bo šlo več. Prave rešitve sam ne vidim. Opciji sta, denimo, organizacija EP-ja na 4 leta ali pa igranje na OI le z mladimi reprezentancami. A to je iluzija, saj je košarka prvi šport olimpijskih iger, Fiba Europe pa živi od teh EP-jev ...

S kakšno igro in rezultatom boste zadovoljni?
V igri moramo izboljšati predvsem obrambo, ki nas je krasila na zadnjih velikih turnirjih. Kar pa se tiče rezultata - vsi si želimo četrtfinala, sam bi bil zadovoljen s prebojem med osem, nato je vedno vse mogoče, saj je veliko odvisno od ene same tekme, od dobrega dneva celotne ekipe ali le enega igralca, slabega dneva tekmeca ... Ko smo enkrat med osem, je mogoče vse. Izpad v osmini finala bi pomenil, da nam ni uspelo realizirati našega potenciala.

Iz Carigrada,

Vsak lokal, ki smo ga najeli, so kar naenkrat vsi začeli enačiti s Košarkarsko zvezo Slovenije. Mi nikjer nismo zaslužili niti enega samega evra, vedno smo vse delali le za navijače.

O lokalih na Poljskem

Vsi Slovenci imamo lastnost, da slabo cenimo sami sebe, to se refleksira v vseh sferah našega življenja. V tujini nas ves čas bolj cenijo kot doma. To je najbrž posledica slovenske zaprtosti. Ampak, ko potrebujemo podporo novinarjev, smo je vedno deležni. Slovenci se resda grdo gledamo, a ko je treba stopiti skupaj, to tudi naredimo.

Sam sem na KZS-ju štiri leta in res si ne predstavljam, kako igralec lahko zdrži 10 ali 15 zaporednih velikih tekmovanj. Vsi igralci po klubih odigrajo od 80 do 120 tekem na leto, pri tem skupno prepotujejo 10-kratni obseg zemeljske oble, hkrati pa od njih pričakujemo, da bodo vsi sveži, zadovoljni in polni energije prišli še na velika tekmovanja.