Nekateri športi so bolj astmogeni in lahko sprožijo simptome astme zaradi dolgotrajnih naporov, ko ima športnik dalj časa povečano potrebo po zraku:
Nekateri športi so bolj astmogeni in lahko sprožijo simptome astme zaradi dolgotrajnih naporov, ko ima športnik dalj časa povečano potrebo po zraku: "To so športi z intenzivnimi in dolgotrajnimi napori, kot so denimo tek na smučeh, biatlon, hokej ..." Foto: Reuters

Vrhunski športnik si ne more privoščiti, da bi prekinil dejavnost, kar je normalno, in mora zato vzeti zdravila. Seveda pa mora ta zdravila prepoznati, ugotoviti, ali je učinkovina na prepovedani listi. In če je, mora sprožiti postopek prijave terapevtske izjeme.

Žiga Jeglič
Svetovna protidopinška agencija (WADA) sicer športnikom, ki imajo predpisana zdravila za astmo, v svojih smernicah svetuje, naj od zdravnika pulmologa terjajo nedvoumno diagnozo in opravijo vse potrebne teste, ki bi lahko izključili morebitno drugo bolezen. To je obvezno za športnike, ki jemljejo sistemske glukokortikoide, to so steroidni hormoni, in agoniste beta receptorjev, kamor spada tudi berodual, jemanje katerega je priznal hokejist Žiga Jeglič. Takšna zdravila lajšajo akutne simptome zapore dihal in so sicer na prepovedani listi, a izjemoma dovoljena športnikom z astmo, če jih prijavijo kot terapevtsko izjemo. Foto: Reuters
Raziskave, ki bi pokazala, koliko je dejanskih in namišljenih astmatikov med športniki, ni, so pa ocene za posamezne športe. Denimo med plavalci je vsak peti astmatik, v norveški reprezentanci v teku na smučeh na OI v Pjongčangu je skoraj polovica športnikov na terapevtski izjemi. Foto: Reuters

Pri uveljavljanju terapevtske izjeme morajo športniki najprej stopiti v stik s področno mednarodno organizacijo ali nacionalno protidopinško organizacijo in povprašati za informacijo o procesu prijave. Te lahko oddajo bodisi v papirnati obliki bodisi prek protidopinškega elektronskega sistema ADAMS.

Večji delež astmatikov zaznavajo tudi pri kolesarjih in plavalcih, je za STA povedal Milan Hosta, športni filozof in direktor Inštituta za razvoj športa Spolint, ki se ukvarja tudi z astmo in športniki.

Po njegovih besedah se pri teh športih pojavi povratno vnetje dihal, saj se na tak način pljuča zavarujejo. To vnetje se potem prepozna kot astma. Športnik mora ali prekiniti dejavnost ali pa vzeti zdravila. "Vrhunski športnik si ne more privoščiti, da bi prekinil dejavnost, kar je normalno, in mora zato vzeti zdravila. Seveda pa mora ta zdravila prepoznati, ugotoviti, ali je učinkovina na prepovedani listi. In če je, mora sprožiti postopek prijave terapevtske izjeme," je pojasnil.

Slovenski hokejist Žiga Jeglič je padel na dopinškem testu, ki so ga izvedli med olimpijskimi igrami v Pjongčangu. Jemal je zdravilo zaradi astme, kot je povedal sam, pa ga je pozabil prijaviti kot terapevtsko izjemo. "Rezultat testiranja je pokazal prisotnost fenoterola v urinu, ki se skriva v berodualu, zdravilu za določene bolezni spodnjih dihal," je v sporočilu za javnost zapisal Jeglič. Več o dopingu Jegliča lahko preberete tukaj.


Za izjemami lahko skrite tudi zlorabe
A Hosta izpostavlja, da je prav v omenjenih športih tudi več zlorab zdravil proti astmi. Pri tem gre za navidezno diagnozo, da lahko jemljejo zdravila, ki jim pomagajo pri športnem rezultatu.

Zdravila proti astmi zlasti olajšujejo dihanje in ob dihalni stiske sprostijo mišice ob dihalih ter delujejo protivnetno. Vnetje lahko denimo nastane zaradi pretiranega dihanja pri temperaturi 10 stopinj pod ničlo. "Obe vrsti učinkovin omogočata, da dihalne poti ostajajo bolje odprte, kar dobro služi športniku in mu pomaga, da nadaljuje izredni napor."

In čeprav bi nekateri želeli prikazati, da vsa zdravila proti astmi ne izboljšajo športnega rezultata, pa Hosta verjame, da delujejo tako, glede na to, da je jemanje zdravil proti simptomom astme pogosto pri športnikih.

Raziskave, ki bi pokazala, koliko je dejanskih in namišljenih astmatikov med športniki, ni, so pa ocene za posamezne športe. Denimo med plavalci je vsak peti astmatik, v norveški reprezentanci v teku na smučeh na OI v Pjongčangu je skoraj polovica športnikov na terapevtski izjemi. "Gre očitno za zlorabo teh substanc," je jasen Hosta.

Za diagnosticiranje astme obstajajo določeni postopki, pravi Hosta in dodaja, da vselej astme ni lahko ugotavljati, ker gre za kompleksno bolezen. Pri športnikih dokazujejo astmo denimo z metaholinskim testom, pri katerem športnik vdiha metaholin v obliki raztopine, razpršene v meglo, nato pa opravijo preiskavo pljučne funkcije oz. spirometrijo, s katero ugotovijo, ali njegova pljuča ohranijo isto sposobnost. Če je ta test pozitiven, ima športnik možnost uveljavljati terapevtsko izjemo.

Smernice WADE glede terapevtskih izjem za astmo
Svetovna protidopinška agencija (WADA) sicer športnikom, ki imajo predpisana zdravila za astmo, v svojih smernicah svetuje, naj od zdravnika pulmologa terjajo nedvoumno diagnozo in opravijo vse potrebne teste, ki bi lahko izključili morebitno drugo bolezen. To je obvezno za športnike, ki jemljejo sistemske glukokortikoide, to so steroidni hormoni, in agoniste beta receptorjev, kamor spada tudi berodual, jemanje katerega je priznal hokejist Žiga Jeglič. Takšna zdravila lajšajo akutne simptome zapore dihal in so sicer na prepovedani listi, a izjemoma dovoljena športnikom z astmo, če jih prijavijo kot terapevtsko izjemo.

Pri uveljavljanju terapevtske izjeme morajo športniki najprej stopiti v stik s področno mednarodno organizacijo ali nacionalno protidopinško organizacijo in povprašati za informacijo o procesu prijave. Te lahko oddajo bodisi v papirnati obliki bodisi prek protidopinškega elektronskega sistema ADAMS.

Pri tem mora športnikov zdravnik izpolniti in podpisati vlogo za priznanje terapevtske izjeme, ob tem pa vlogo podpreti z ustrezno dokumentacijo, kot so rezultati testov športnika in laboratorijski rezultati. Športniki morajo oddati to vlogo vsaj 30 dni pred udeležbo na športnem dogodku.

Merila za odobritev vloge so resni zdravstveni zapleti pri športniku, če ne bi jemal zdravila, odmerek zdravila ne sme pomembno povečati sposobnosti športnika, za zdravljenje bolezni pa ne obstajajo alternativna zdravila. Jemanje tega zdravila prav tako ne sme biti posledica tega, da je športnik že v preteklosti jemal zdravilo.

Pri tekmovanjih na mednarodni ravni mora športnik oddati vlogo za priznanje pri mednarodni zvezi za posamezni šport, ki je tudi pristojna za izdajo dovoljenj. A ob tem WADA poudarja, da športnikom ni treba oddajati vlog več organizacijam hkrati.

Vrhunski športnik si ne more privoščiti, da bi prekinil dejavnost, kar je normalno, in mora zato vzeti zdravila. Seveda pa mora ta zdravila prepoznati, ugotoviti, ali je učinkovina na prepovedani listi. In če je, mora sprožiti postopek prijave terapevtske izjeme.

Pri uveljavljanju terapevtske izjeme morajo športniki najprej stopiti v stik s področno mednarodno organizacijo ali nacionalno protidopinško organizacijo in povprašati za informacijo o procesu prijave. Te lahko oddajo bodisi v papirnati obliki bodisi prek protidopinškega elektronskega sistema ADAMS.