Rene Krhin je sedmič igral za Slovenijo. Foto: Reuters
Rene Krhin je sedmič igral za Slovenijo. Foto: Reuters
Haris Vučkić
Haris Vučkić pričakuje, da bo ostal v Cardiffu do konca sezone. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Slaviša Stojanović
Slaviša Stojanović zaupa mladim močem. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Ni sicer imel toliko poleta kot v drugem polčasu novembrske Stojanovićeve premiere proti ZDA, a vendarle je dokazal, da si slovenske vezne vrste brez njega kmalu najbrž ne bo mogoče predstavljati. Njegova pomanjkljivost je slab položaj v Bologni, kjer ne igra.
Včasih je treba podati na stran, ne samo v globino
"Dokaj zadovoljen sem s svojo igro. Z več igranja v klubu pa bi lahko dal še več. Če toliko časa ne igraš, nastopijo neke fizične težave. Zahvaljujem se selektorju za ponujeno priložnost. S takšnimi tekmami si dvigujem samozavest. Položaj na igrišču mi ustreza, z več treningi bomo verjetno bolje funkcionirali. Sam se moram zavedati, da se je včasih treba tudi malo umiriti in podati tudi na stran, ne samo v globino," je povedal po 85 odigranih minutah na Bonifiki.
V Serii A je bil v letošnji sezoni na zelenici na štirih tekmah natanko 252 minut, vendar je priložnost nazadnje dobil konec novembra v Cagliariju. Na zadnjih treh tekmah ga ni bilo niti na klopi.

S trenerjem v zelo dobrih odnosih
"Upam, da bo mogoče ta tekma kaj pripomogla k temu, da bom več igral. Situacija ni lahka, na mojem položaju sta dva igralca, ki igrata zelo dobro in imata tudi veliko več izkušenj od mene. Tudi ekipi gre dobro (Bologna je v nedeljo izgubila prvič po sedmih tekmah brez poraza, op. a.). Gotovo mi ni lahko," je opisal svoj status 21-letni nogometaš iz Jakobskega Dola.
Pozimi se je iskreno pogovoril tako s trenerjem Stefanom Piolijem kot Stojanovićem. "Trener je izrazil željo, da ostanem v Bologni in tekmujem s soigralci na svojem mestu. Sicer sva v zelo dobrih odnosih, na treningih mi gre dobro in čakam na priložnost," je še dodal.

Škoda za prejeti zadetek
Krhin je bil zadovoljen tudi s predstavo celotne reprezentance: "Poskušali smo odigrati tisto, kar nam je selektor želel vcepiti v glavo. Škoda za prejeti gol, saj smo vedeli, da nam največja nevarnost preti ob skoku na drugi vratnici. Bili smo malo nepazljivi. Drugače pa Škoti niso imeli veliko priložnosti. V drugem polčasu smo jih stisnili. Generacija igralcev, ki je nastopila na SP-ju, ohranja pozitivno energijo. Vsi smo dobri prijatelji in se spoštujemo, to se pozna tudi na igrišču."

Vučkić: Moja prioriteta je igranje
Dve leti mlajši Haris Vučkić je na igrišče stekel v 61. minuti namesto Valterja Birse in tako debitiral v članski izbrani vrsti. "Tekmo sem pričakoval brez kakršne koli obremenitve. Poskušal sem trenirati po svojih najboljših močeh in upal, da bom zaigral. Zahvalil bi se Slaviši, da mi je dal priložnost. Tudi soigralci so mi med tekmo stali ob strani. S prikazano igro sem kar zadovoljen, čeprav se vedno da odigrati bolje. Soigralcev še ne poznam tako dobro, treba se je uigrati. Prvi vtisi pa so spodbudni."

Ljubljančan je v letošnji sezoni prvič okusil tudi igranje v elitni angleški ligi, a ga je v prvih dneh februarja Newcastle posodil v drugoligaša Cardiff City. "Posojen sem do 10. marca, zdaj pa bomo videli, ali se bosta kluba dogovorila, da podaljšam do konca sezone. Upam, da se bo to zgodilo, saj je moja prioriteta igranje. Včasih je dobro narediti korak nazaj, potem se vrneš še močnejši in bolj izkušen," smelo razmišlja nadarjeni napadalni vezist, ki mu je Slaviša Stojanović pri Domžalah priložnost za igranje v prvi ligi (prehitro) ponudil že pri 15 letih. "Slaviša se od tistih časov ni spremenil. Res je v redu, dobro treniramo. Če garaš na treningih, ti bo gotovo dal priložnost. Sem zadovoljen," pravi Vučkić.

Pokal? Vedno pač ne moreš imeti sreče
Nedeljske tekme njegovega Cardiffa v finalu angleškega ligaškega pokala proti Liverpoolu ni spremljal na Wembleyju. Ni smel igrati, ker je v tem tekmovanju nastopil že za Newcastle, a se ni odločil niti za ogled srečanja na tribuni.

"Bila bi lepa izkušnja, če bi bil tam, a se je pokazala priložnost, da bi lahko prej prišel v domovino in videl domače. Po treh oziroma štirih mesecih sem želel k družini in so me v klubu spustili malo prej. Sicer pa so moji soigralci dobro igrali in se borili. Škoda, da so izgubili po 11-metrovkah, vendar so že v polfinalu in še enkrat prej napredovali po 11-m in vedno pač ne moreš imeti sreče," se je ozrl proti dramatičnemu razpletu finala, po katerem je klub iz Walesa proti enemu izmed angleških velikanov ostal praznih rok.