Janja Garnbret, članica slovenske reprezentance športnega plezanja in trenutno najboljša športna plezalka na svetu, se poteguje za naslov športnice leta 2019, ki ga že od leta 1980 podeljuje fundacija Women's Sports Foundation. Foto: EPA
Janja Garnbret, članica slovenske reprezentance športnega plezanja in trenutno najboljša športna plezalka na svetu, se poteguje za naslov športnice leta 2019, ki ga že od leta 1980 podeljuje fundacija Women's Sports Foundation. Foto: EPA

Najprej o razliki med plezalci kombinatorci in plezalci specialisti. Specialisti so tisti, ki bodo ta teden v Hačiodžiju nastopili le v eni ali največ dveh disciplinah. To je njihova edina možnost za medalje in ti se odpovedujejo olimpijskim igram. Vsaj za zdaj.

Ker je za nastop na olimpijskih igrah poleg znanja in pripravljenosti potrebne tudi nekaj sreče, lahko rečemo, da kandidati za olimpijske igre igrajo 3x3. Najprej jih v enem tednu čaka nastop v vsaki disciplini posebej, 20 tekmovalcev z najnižjim zmnožkom bo prihodnji teden v kvalifikacijah ta napor v drugačnem zaporedju ponovilo v razponu sedmih ur, zadnje dejanje pa bo finale najboljših osmih, kjer bodo vse tri nastope stisnili v štiri ure. Za olimpijske igre bodo pravzaprav najpomembnejše kvalifikacije v kombinaciji, saj bo vsaj sedem od osmih finalistov izpolnilo olimpijsko normo.

Matej Hrastar

V slovenski reprezentanci je šest takih plezalcev, med njimi Mina Markovič in Gregor Vezonik, ki je včeraj že sklenil svoj nastop. Pogoj za možnost olimpijskega nastopa je, da tekmovalka ali tekmovalec nastopa v vseh treh plezalnih disciplinah.

To pomeni, da je kombinatorec. Vsi, ki želijo kandidirati za sedem mest na olimpijskih igrah, toliko jih je na voljo v Tokiu, morajo najprej nastopiti v vseh treh specializiranih disciplinah.

Operacija množenje
Naslednja pomembna beseda je zmnožek. Vsi rezultati se množijo in ne seštevajo, tako kot npr. pri jadranju. Če bo na primer tekmovalka danes zmagala v balvanskem plezanju in zasedla drugo mesto v težavnosti, potem pa v hitrosti končala na dvajsetem mestu, bo njen olimpijski zmnožek: 1x2x20 = 40 točk. Tekmovalka, ki bi – teoretično – v vseh treh disciplinah zasedla 10. mesto, bi zbrala 1.000 točk. Vendar je pri tem spet treba poudariti razliko med kombinatorci in specialisti. V olimpijski zmnožek štejejo le rezultati kombinatorcev, zato je lahko številka tudi nekaj nižja, kot je bila prvotna uvrstitev. Vita Lukan, ki je v balvanih zasedla 21. mesto, bo za potrebe olimpijskih kvalifikacij tako uporabljala številko 19, saj sta bili pred njo dve balvanski specialistki.

Igra na srečo
Ker je za nastop na olimpijskih igrah poleg znanja in pripravljenosti potrebne tudi nekaj sreče, lahko rečemo, da kandidati za olimpijske igre igrajo 3x3. Najprej jih v enem tednu čaka nastop v vsaki disciplini posebej, 20 tekmovalcev z najnižjim zmnožkom bo prihodnji teden v kvalifikacijah ta napor v drugačnem zaporedju ponovilo v razponu sedmih ur, zadnje dejanje pa bo finale najboljših osmih, v katerem bodo vse tri nastope stisnili v štiri ure. Za olimpijske igre bodo pravzaprav najpomembnejše kvalifikacije v kombinaciji, saj bo vsaj sedem od osmih finalistov izpolnilo olimpijsko normo. Če bi bila v finalu dva Japonca ali Japonki, pa bo na olimpijske igre uvrščena kar celotna finalna zasedba, saj bi s tem odpadla potreba po rezerviranem mestu, ki ga Japonci dobijo kot prireditelji iger.

Naslednje postaje
Prek svetovnega prvenstva se bo na olimpijske igre poskušalo prebiti sedem Slovencev, vsaka država ima lahko na igrah le dva tekmovalca vsakega spola. Komur ne bo uspelo v Tokiu, si lahko vozovnico zagotovi na posebnih olimpijskih kvalifikacijah decembra v Toulousu ali prek evropskega prvenstva. V Toulouse bo povabljenih 20 najboljših z olimpijske ranglestvice, ki si mesta na igrah še niso zagotovili. Ta lestvica je zmnožek šestih najboljših uvrstitev v svetovnem pokalu, po dveh iz vsake discipline. Na njej so najboljši Slovenci trenutno razvrščeni takole: Janja Garnbret je prepričljivo na prvem mestu, Mia Krampl na osmem, Lučka Rakovec je deseta, Vita Lukan pa 24. Pri moških je Jernej Kruder 16., Anže Peharc 22., Domen Škofic pa 31. Do konca sezone je še nekaj tekem v težavnosti, ki je slovenska paradna disciplina, zato se bodo ti rezultati verjetno še spremenili na bolje.

Vsekakor gre za zapleten sistem kvalifikacij, s katerim pa se slovenski tekmovalci ne želijo obremenjevati, saj – kot pravijo – le sproščen nastop prinese tudi rezultate.

Jutranja zgodba: Športno plezanje