Že v torek pa so za Kocijančiča odprli žalno knjigo v stranki SD, ki jo je Kocijančič med letoma 1993 in 1997 tudi vodil. V sredo bo v Cankarjevem domu še žalna seja.

Kocijančič umrl v ponedeljek po hudi bolezni
Kocijančič je umrl v ponedeljek po hudi bolezni, star je bil 78 let. Kocijančič je bil dolgoletni športni funkcionar ter nekdanji politik in gospodarstvenik. Od leta 1991 do 2014 je bil predsednik OKS-ja, od leta 2017 pa tudi predsednik Evropskih olimpijskih komitejev.

Kocijančič se je rodil 20. oktobra 1941 v Ljubljani. Leta 1961 je postal predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961-63), pozneje predsednik CK Zveze mladine Slovenije (1966-68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavije (1968-1971). Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča, po padcu Kavčičeve vlade je presedlal v gospodarske vode. Najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil tudi direktor Adrie Airways.

Med letoma 1993 in 1997 vodil ZLSD
Po osamosvojitvi Slovenije je maja 1993 Kocijančič postal predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), v katero so se med drugim povezale ZKS-SDP, Delavska stranka in Socialdemokratska unija. Leta 1993 je bil izvoljen tudi za poslanca v prvem sklicu državnega zbora. Na čelu ZLSD-ja je ostal do konca mandata leta 1997.

Med letoma 1974 in 1984 predsednik SZS-ja
Še bolj kot politiki pa se je Kocijančič zapisal športu, sprva zlasti smučanju. Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije.

Kocijančič pet mandatov na čelu OKS-ja
V času osamosvajanja Slovenije je bil Kocijančič med člani iniciativnega odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije. Ta je bil ustanovljen 15. oktobra 1991, ko so v Cankarjevem domu slovesno podpisali Slovensko olimpijsko listino. Za prvega predsednika OKS-ja je bil izvoljen prav Kocijančič, ki je to funkcijo opravljal pet mandatov.