Prejšnji teden se je zgodilo to, kar se ni nikjer drugje v Evropi – za 11 dni je skoraj ugasnil domači profesionalni šport. Ko drugje po svetu poskušajo šport znova, kljub omejitvam, vračati v stanje, ki smo ga poznali pred pandemijo, je bil v Sloveniji storjen korak nazaj. V tem tednu doživljamo nekakšen deja vu lanskega aprila. Z izjemo nekaj mednarodnih tekem so državna ligaška tekmovanja popolnoma obstala. Dvorane in stadioni samevajo.
"Gre za absurd, to je popolnoma nesmiselno. Šport je dejansko povzročil malo okužb. To je zaušnica vsem slovenskim športnikom, športnim zvezam, klubom in kolektivom, ki so se na takšni ali drugačni ravni prilagodili danemu položaju, se držali ukrepov in velikokrat opravljali teste na svoje stroške, kupovali razkužila, krajšali termine treningov, da so dezinficirali svoje dvorane ... V "zahvalo" so dobili 11-dnevno prepoved. Šport in kulturo, ki sta že tako načeta, je država še dodatno kaznovala," je bil v oddaji Globus na TV Slovenija kritičen odlični poznavalec razmer v vrhunskem športu Matej Avanzo.
Kot so navedli v oddaji, je v letu 2021 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) športni dejavnosti v zaprtem prostoru pripisal 206 okužb. V istem času je bilo 1170 primerov okužbe posledica obiska trgovin, 7793 zasebnih druženj, 11.818 ljudi se je okužilo na delovnem mestu.
Jeseni je, denimo, košarko v različnih starostnih skupinah igralo približno 600 ekip. Zaradi karantenskih odločb je bilo v dveh mesecih ustavljenih le okrog deset ekip.
"Sprejemati je treba ukrepe, ki so življenjski"
"Odločitve so predvsem nestrokovne, nekonsistentne in pa povprečnemu državljanu in športnemu delavcu velikokrat težko razumljive. Športniki niso stroji, ki jih prižgeš na en dan in prižgeš na drugi dan, ampak je to vse v procesu," je povedal generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije Martin Koželj.
Vadijo lahko le športniki s statusom kategoriziranega športnika. Do tega je športnik upravičen na podlagi doseženih uspehov, svetovna konkurenca pa je seveda v različnih panogah različna. Konkretno: če v teh 11 dneh zaradi statusa ne more vaditi nihče izmed nogometašev v državnem prvenstvu in lahko vadijo le trije članski košarkarji iz državnega prvenstva (Jaka Blažič, Edo Murić in Žiga Dimec, ki so bili leta 2017 zlati na evropskem prvenstvu v Carigradu), lahko to počne 25 judoistov, 19 borcev v džiudžicu, 30 kegljačev in štirje športni ribiči na morju.
Zavedati se je treba, da olimpijski komite in panožne zveze niso popolnoma neodvisni. Od države prejemajo tudi sredstva in delujejo pri skupnih projektih. Težko se je izpostaviti, ker si na neki način paradržavni organ in nisi povsem zasebni. Mislim, da je to tudi razlog, zakaj do zdaj mogoče te inštitucije niso bile toliko glasne pri opozarjanju, kakšni bi morali biti ukrepi v športu. Druga stvar pa je, da vsi v športu izjemno džentelmensko upoštevamo vse ukrepe. Žal na nasprotni strani očitno ni pravega sogovornika. Kričati v nedogled je verjetno tudi brez smisla.
Predsednik Strokovnega sveta za šport Rado Pišot je v Globusu pojasnil, da odločevalci pri sprejemanju ukrepov niso upoštevali njihovega mnenja: "Želimo in upamo, da takšnih ukrepov, kot smo jih bili deležni v zadnjem času, ne bo nikoli več. Treba je s tem živeti in poiskati možnosti, zaupati športnikom, kompetencam športnih delavcev in strokovnjakov, sprejemati ukrepe, ki so življenjski, preprosti, kratki in trajni, ne da se spreminjajo ves čas. In treba je vrniti mlade v šport. Strokovni svet za šport, ki mora obravnavati te težave, je večkrat v zadnjih mesecih, pa tudi prej, sprejemal določene sklepe in znotraj delovnih skupin poskušal predlagati ukrepe oziroma omilitev teh ukrepov. Pri tem smo sodelovali z vsemi deležniki, tako z olimpijskim komitejem kot direktoratom za šport, vendar so se predlogi nekako izgubili in niso bili upoštevani pri končnih odločitvah. Srčno upamo, da bomo imeli v prihodnje boljšo in hitrejšo komunikacijo s stroko."
Pišot: Vplivi na zdravje bodo veliko hujši, kot si jih lahko sploh zamišljamo
Še bolj kot posledic za profesionalne športnike se gre bati posledic za otroke, ki v kolektivnih športih ne smejo vaditi že mesece. "Trenutne raziskave kažejo, da se med 20 in 25 odstotki mladih ne bo vrnilo na treninge oziroma se že ne vrača. To so resne posledice," poudarja Avanzo.
Pišot dodaja: "Veliko otrok in mladostnikov se odmika od športa, posledice za zdravje so že danes vidne in bodo v prihodnosti še veliko hujše. Konkurenca za zapolnitev prostega časa je namreč zelo velika in predvsem usmerjena v uporabo informacijskih tehnologij, videoiger in tako dalje. Otroci in mladostniki, ki so že prej preživeli ure in ure pred zasloni, so ta delež še povečali. S toliko urami sedenja in toliko nedejavnosti bodo vsi vplivi na zdravje veliko hujši, kot si jih lahko sploh zamišljamo."
Pričakujejo približno 30-odstotni upad gibalne učinkovitosti otrok
Splošna gibalna učinkovitost je padla za približno 17 odstotkov. Ko bodo izvedli meritve po še daljšem zaprtju šol v jesenskem času, pričakujejo približno 30-odstotni upad gibalne učinkovitosti otrok. Še večji je upad deleža vrhunsko gibalno učinkovitih otrok. "Ta potencial vrhunskosti se je zelo zmanjšal in bo zelo velik izziv za strokovno delo v športu v prihodnje," je poudaril Starc.
Junija in septembra lani so zbrali podatke približno 60.000 osnovnošolcev, kar pomeni skoraj tretjino populacije.
V raziskavi, ki smo jo izpeljali lani konec maja oziroma junija, ko so nogometaši po večtedenski prekinitvi znova začeli igrati tekme, smo pri prvoligaških klubih ugotovili kar do 60-odstotno povečano pojavnost mišičnih poškodb.
Celotni oddaji Globus in Moje mnenje si lahko ogledate v spodnjih videih!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje