Tomaž Rotar lani julija na vrhu K2. Foto: Tomaž Rotar
Tomaž Rotar lani julija na vrhu K2. Foto: Tomaž Rotar

Odprava pod vodstvom Mingme Gjaljeja Šerpe je dovoljenje za vzpon dobila 19. decembra, na pot pa naj bi krenili v nekaj dneh, poroča ruski plezalni portal Russianclimb.com. Del odprave naj bi bil na pripravah na Aconcagui, 6962 metrov visokem najvišjem vrhu južne Amerike, kjer po poročanju portala poleg aklimatizacije in treninga sodelujejo še kot vodniki z namenom zbiranja denarja za zimski podvig na kralja Karakoruma.

Na K2 sta leta 1954 po Abruzzijevi smeri prva priplezala italijanska alpinista Lino Lacedelli in Achille Compagnoni. Foto: Viki Grošelj
Na K2 sta leta 1954 po Abruzzijevi smeri prva priplezala italijanska alpinista Lino Lacedelli in Achille Compagnoni. Foto: Viki Grošelj

Mingma Šerpa, ki je na K2 splezal poleti 2014 in 2017, je na začetku septembra oznanil, da bo skupaj z Islandcem Johnom Snorrijem in Kitajcem Gao Lijem poskušal osvojiti še zadnji pozimi nepreplezani osemtisočak, ki je bil v treh desetletjih cilj šestih odprav, nazadnje lani, ko sta bili neuspešni dve odpravi.

Zaradi pomanjkanja denarja je bila usoda odprave že od začetka negotova, zato so decembra začeli tudi spletno kampanjo za množično financiranje in odpravo prestavili na januar, čeprav vseeno trdno odločeni in pripravljeni, da izpeljejo vzpon.

Zdaj je jasno, da bo odprava krenila na pot, in to v nekaj dneh, v njej pa bo tudi zobozdravnik iz Radovljice Tomaž Rotar, ki je leta 2017 osvojil Everest, lani K2 in letos spomladi še tretji najvišji osemtisočak Kangčendzenga. Kot poroča pakistanska agencija Apricot Tours, ki bo skrbela za odpravo, bodo v njej še trije nepalski šerpe.

Rotar pred vstopom v
Rotar pred vstopom v "dimnik", prvo zahtevnejšo tehnično oviro na Abruzijevi smeri, po kateri se opravi večina vzponov na K2. Foto: Tomaž Rotar

Rotar je leta 2018 postal četrti Slovenec, ki je stal na K2. Pred njim je to uspelo leta 1993 Zvonku Požgaju in Vikiju Grošlju ter leta 2006 zamejskemu Slovencu Romanu Benetu. Kot je takrat po prihodu s pakistanskega osemtisočaka zapisal v svojem blogu, bi se na K2 le težko odpravil še enkrat, saj je bilo težkih trenutkov malo preveč.

Urubko najprej na Broad Peak, nato mogoče na K2

Na ledeniku Godwin-Austen pa ne bodo sami, saj jim bo družbo delal eden najboljših alpinistov na svetu Denis Urubko, čigar prvi cilj je sosednji dvanajsti najvišji vrh Broad Peak, na katerega se bo skušal povzpeti v solo alpskem slogu brez uporabe dodatnega kisika.

Poljak ruskega rodu, ki živi na severu Italije, je sestavil majhno odpravo, v kateri sta še Kanadčan Don Bowie in nekdanja mis Finske 2013 Lotta Hintsa, ki so že na poti proti baznemu taboru in poročajo o debeli snežni odeji na ledeniku Baltoro.

Čeprav Urubko zatrjuje, da je K2, za katerega imajo dovoljenje, šele njihov drugi cilj, pa dopušča možnost, da bi ob morebitnem uspehu na Broad Peaku lahko aklimatiziran poskušal brez dodatnega kisika osvojiti še zadnji vrh v zimski himalajski kroni, a le, če ne bodo preveč izčrpani in bodo primerne tudi vremenske razmere.

Urubko je bil član že dveh zimskih odprav na K2, od katerih bo šla v zgodovino zadnja pred dvema letoma, ko je bil član poljske odprave in sta s plezalnim kolegom Adamom Bieleckijem sodelovala v dramatičnem reševanju francoske plezalke Elisabeth Revol na 160 kilometrov oddaljenem Nanga Parbatu.

Plezanje na 8611 metrov visok vrh je že v poletni sezoni velik zalogaj. Tehnična zahtevnost vseh smeri terja velike napore, delo na gori pa izčrpa tudi najbolj pripravljene in najizkušenejše plezalce. Največjo oviro predstavljajo izjemno nepredvidljive in od nepalske Himalaje veliko ostrejše vremenske razmere.

Pozimi se te težave samo še stopnjujejo, ko se temperatura spusti pod 40 stopinj pod ničlo in orkanski veter s sunki doseže celo 200 kilometrov na uro. Kako resnično zahtevno je plezanje na K2 v takih okoliščinah, pove tudi podatek, da nobeni izmed dosedanjih šestih zimskih odprav ni uspelo doseči 8000 metrov višine in premagati najzahtevnejše ovire na Abruzijevi smeri – zloglasnega Stekleničnega vratu, nad katerim visi ogromen ledeni serak, od katerega se vsake toliko časa odlomi kos in zgrmi po pobočju.