Eno najpomembnejših določil konvencije je člen, ki države zavezuje, da pokradeno premoženje vrnejo državi lastnici. Podkupljivi državni voditelji in uradniki naj bi poslej težje ropali narodna bogatstva in denar nalagali na tajne račune v švicarskih in drugih bankah.

Generalni sekretar ZN-a Kofi Annan je prepričan, da bo konvencija izboljšala kakovost življenja milijonom ljudi po vsem svetu, predvsem revnim. Korupcija jemlje sredstva, ki bi bila drugače porabljena za razvoj, in spodkopava sposobnost vlad, da zagotovijo delovanje temeljnih ustanov. Prav tako odganja tuje investicije in tujo pomoč ter vzpodbuja nepravičnost.

Annan je prepričan, da bo dosledno uresničevanje določil konvencije resnično pomagalo pri doseganju ciljev deklaracije tisočletja, med katerimi je najpomembnejša prepolovitev svetovne revščine do leta 2015. Izvršni direktor Urada ZN-a za boj proti mamilom in kriminalu Antonio Maria Costa pa je zagotovil, da konvencija nikakor ni "brezzoba".

Pogajanja o osnutku protikorupcijske konvencije so potekala dve leti, na njih pa so sodelovale delegacije iz 130 držav članic ZN-a. Konvencija obsega 71 členov, ki pokrivajo področje podkupovanja, nezakonitega bogatenja, poneverb, javna naročila in posle, nenamensko
porabo, pranje denarja, zaščito prič, zamrznitev sredstev in sodelovanje med državami.

Države članice med drugim poziva k spremembam nacionalnih zakonodaj in celo k podaljšanju zastaralnih rokov za kazniva dejanja korupcije, da se nepridipravi ne bi izmuznili roki pravice. Za podpis bo odprta med 9. in 11. decembrom na posebni "podpisovalni" konferenci, ki bo potekala na visoki ravni v mehiški Meridi.