Novinarja Srečko Kavčič in Miša Čičmir sta v prispevku, ki je bil objavljen v oddaji TV Dnevnik, dejala, da piranski solinarji računajo, da bodo pridelali okoli 8000 ton soli, hkrati pa razmišljajo o širitvi površin, ki jo jih pred tem zaradi nerentabilnosti opustili.

Piranske soline so nastale leta 804 in so obsegale soline Fazan v Luciji (današnja marina v Luciji), manjše Strunjanske soline in največje Sečoveljske soline. Kulturna dediščina Piranskih solin odseva stoletno življenje in delo solinarjev severovzhodne obale Jadranskega morja. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu so se ohranile le tiste v Sečovljah in Strunjanu, zato so še toliko pomembnejše. Postavljajo jih na raven etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine izjemnega pomena.

Sečoveljske in Strunjanske soline so še edine delujoče v Sloveniji in edine soline v tem delu Jadrana, v katerih še pridelujejo sol in ohranjajo tradicionalni postopek rokodelske pridelave, piše na spletni strani Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Kakšno je bilo delo na solinah pred 51 leti, si oglejte v spodnjem arhivskem posnetku.

Žetev soli na Piranskih solinah