Vseh 14 ostalih članic Varnostnega sveta je resolucijo podprlo. Tokratni veto je prvi veto administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je obljubil boljše odnose z muslimanskim svetom. Bela hiša je bila pod močnim pritiskom Izraela in ameriškega kongresa, ki ima močan proizraelski lobi. Washington je močno pritiskal na Palestince, naj umaknejo resolucijo in sprejmejo alternative, ki pa so jih ti zavrnili.

Neuspešno prepričevanje Palestincev
Obama je v četrtek o resoluciji in siceršnjih razmerah po telefonu govoril s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom skoraj eno uro. V petek je Abasa o odstopu od resolucije prepričevala tudi državna sekretarka Hillary Clinton. ZDA so predlagale, da namesto resolucije sprejmejo nekoliko manj zavezujočo predsedniško izjavo Varnostnega sveta, ki bi izraelske gradnje razglasila za nesprejemljive, obenem pa obsodila tudi raketne napade na Izrael iz Gaze.

ZDA: Resolucija bi zaostrila pogajalska izhodišča
Obamova administracija, ki je septembra lani neuspešno poskušala oživiti pogajanja, je poudarila, da nasprotuje novim gradnjam nezakonitih judovskih naselbin, vendar pa naj bi razpravljanje o tem vprašanju v Varnostnem svetu le zapletalo poskuse oživitve zastalih pogajanj med Izraelci in Palestinci o rešitvi z dvema državama. "Na žalost ta resolucija tvega zaostritev pogajalskih izhodišč obeh strani," je po glasovanju povedala ameriška ambasadorka v Združenih narodih Susan Rice.

Resolucija, ki jo je podprlo najmanj 130 držav, je judovske naselbine na zasedenem palestinskem ozemlju razglasila za nezakonite in za "veliko oviro doseganju pravičnega, trajnega in splošnega miru". Zahtevala je takojšnjo ustavitev izraelskih gradenj na ozemljih, zasedenih po vojni leta 1967.

Izrael zadovoljen, Palestinci ne
Generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Abeda Raba je dejal, da je veto "nesrečna in neuravnotežena" odločitev, ki bo prizadela kredibilnost ameriške administracije, Palestinci pa bodo zaradi nje "znova preučili celoten proces pogajanj" z Izraelom.

Tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je medtem Palestince pozval, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. "Samo tako, ne pa prek Varnostnega sveta, bo mogoč napredek v mirovnem procesu, ki bo koristen za obe strani ter bo prinesel mir in varnost celotni regiji," je dodal.

EU obžaluje, da ni bilo doseženo soglasje
Med državami, ki so resolucijo podprle kot sosponzorke, ni bilo članic Evropske unije, čeprav so tiste, ki so članice Varnostnega sveta, glasovale zanjo. Zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton obžaluje, da niso dosegli soglasja glede resolucije. Meni, da je stališče EU-ja do judovskih naselbin na zasedenih ozemljih, tudi v Vzhodnem Jeruzalemu, jasno: "Po mednarodnem pravu so nezakonite ter predstavljajo oviro miru in grožnjo rešitvi v obliki dveh držav." Ashtonova je pozvala k hitri obnovitvi pogajanj med Palestinci in Izraelci.