S koncem moratorija za gradnjo je bilo (za zdaj) konec pogajanj. Foto: EPA
S koncem moratorija za gradnjo je bilo (za zdaj) konec pogajanj. Foto: EPA
Benjamin Netanjahu
Priznanje Izraela kot judovske države je Netanjahu postavil v središče svoje vladne politike. Foto: EPA

"Če palestinsko vodstvo svojim ljudem nedvoumno reče, da priznava Izrael kot domovino Judov, bom pripravljen sklicati svojo vlado in zaprositi za nadaljnjo zamrznitev," je Netanjahu dejal v knesetu. Palestinsko priznanje Izraela kot judovske države je nujno, preden bi lahko nastala palestinska država na Zahodnem bregu in na območju Gaze.

Izraelski desetmesečni moratorij za gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu, na ozemlju, ki ga imajo Palestinci za svojega, je potekel 26. septembra. Ker Izrael ni podaljšal moratorija, so zastala komaj začeta mirovna pogajanja pod pokroviteljstvom ZDA.

Netanjahu pod pritiskom ZDA
Netanjahu je pod vedno večjim pritiskom mednarodne skupnosti, naj znova uvede moratorij za sporne gradnje, kar je do zdaj zavračal, saj za to nima podpore niti v lastni koaliciji. Njegova ponudba prihaja tri dni potem, ko so arabske države dale ZDA mesec dni časa, da prepriča Izrael o zamrznitvi gradnje. Washington naj bi skušal doseči dvomesečni moratorij za gradnjo, da bi rešil zadnji poskus iskanja mirovnega dogovora.

Med nagovorom parlamenta je Netanjahu omenil še potrebo po ostrih ukrepih, ki bi zagotovil izraelsko varnost pod kakršnim koli morebitnim mirovnim dogovorom.

Netanjahu obtožen igranja igric
Palestinci so Netanjahujevo ponudbo zavrnili, češ da mirovna pogajanja zahtevajo ustavitev gradnje naselbin. "Vprašanje judovstva države nima nič opraviti s tem," je dejal predstavnik palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat je Netanjahuja obtožil "igranja igric" in poudaril, da ne vidi nobene povezave med judovsko gradnjo oziroma obveznostmi Izraela po mednarodnem pravu in tem, da se opredeli narava države Izrael.

Palestinci Izraela ne priznavajo kot judovske države, ker po njihovem mnenju diskriminira arabsko manjšino in krši pravice po vsem svetu razseljenega milijona palestinskih beguncev. Menijo, da mora biti za rešitev bližnjevzhodnega mirovnega vozla dovolj že, da Izraelu priznajo pravico do obstoja.

Nujen referendum za umik z Golanske planote
Izraelska vlada je podprla predlog zakona o obveznem razpisu referenduma pred vsakim morebitnim umikom "z območja pod izraelsko suverenostjo", kot sta Vzhodni Jeruzalem in Golanska planota. Predlog zakona, ki ga je predstavil poslanec Netanjahujeve stranke Likud sicer predvideva, da razpis referenduma ni nujen, če bosta za umik z Golanske planote ali iz Vzhodnega Jeruzalema v okviru dogovorov s Sirijo oziroma s Palestinci glasovali vsaj dve tretjini poslancev.

Golansko planoto v Siriji je Izrael zasedel v vojni junija 1967 in si jo priključil leta 1981. Tudi pretežno arabski Vzhodni Jeruzalem je Izrael zasedel leta 1967 in si ga pozneje priključil. Nobene izmed teh dveh priključitev mednarodna skupnost ni priznala.