Pohod se je začel na simbolični točki, mostu Edmund Pettus, na katerem je policija pred petdesetimi leti brutalno pretepla in s solzivcem razgnala temnopolte aktiviste, ki so zahtevali volilno pravico za temnopolte državljane.

Več kot 200 udeležencev se je udeležilo prvega dela 1.300 kilometrskega pohoda, ki se bo v naslednjih etapah odvijal skozi zvezne države Georgia, Južna in Severna Karolina in Virginia.

Celota dolžina pohoda bo približno 16-kratnik 87 kilometrov dolgega pohoda, ki so ga leta 1965 opravili aktivisti za volilno pravico, končal pa se bo s shodom v ameriškem glavnem mestu 16. septembra. Organizatorji se nadejajo, da jim bodo po poti uspelo pritegniti na tisoče ljudi.

Od "krvave nedelje" do volilne pravice
7. marec, ko je aktiviste leta 1965 na rasističnem jugu ZDA napadla policija, je postal znan kot "krvava nedelja", kot posledico pa je imel zakon o volilni pravici iz istega leta, ki je prvič v zgodovini ZDA Afroameričanom omogočil oddajo glasu na volitvah.

Pohod proti Washingtonu se odvija v času visokih napetosti zaradi policijskega nasilja nad temnopoltimi Američani in požigov črnskih cerkva.