13. februarja 1960 ob 7.04 je francoska vojska v alžirski puščavski pokrajini Reggane detonirala do takrat največjo jedrsko bombo na svetu. Gerboise Bleue (v prevodu: modra puščavska podgana) z močjo 70 kiloton je bila približno trikrat močnejša od ameriških atomskih bomb, odvrženih na Hirošimo in Nagasaki.

Nato so med letoma 1960 in 1966 v alžirskem delu Sahare izvedli še 16 jedrskih eksperimentov, ugotavlja lansko poročilo Mednarodne kampanje za ukinitev jedrskega orožja (ICAN).

Radioaktivno sevanje, posledica jedrskih eksplozij, je zahtevalo več tisoč smrtnih žrtev in poškodb. Natančne številke je težko določiti, po različnih ocenah pa se gibljejo med 27.000 in 60.000.

Poskusi so imeli katastrofalne posledice tudi za okolje. "Številni plazilci in ptice so izginili s tega območja. Spremenila so se semena, drevesa so postala neplodna. Nekoč smo v Evropo izvažali datlje in paradižnik, danes pokrajina Reggane ni več niti samozadostna," spremembe za MMC opisuje Khoukhi Sofiane, predsednik okoljske organizacije Touiza.

Radioaktivni odpadki ostajajo na območjih testiranj

Mednarodna kampanja za ukinitev jedrskega orožja (ICAN) je v lanskem poročilu Francijo pozvala, naj poskrbi za jedrske odpadke, ki so ostali na območju. Toksični radioaktivni odpadki, na primer v preizkusih uničena letala in tanki, so bili namreč zakopani v puščavski pesek ali preprosto puščeni na testnih poligonih.

"Ruševine objektov za testiranje niso bile nikoli odstranjene in so še vedno vidne. Francoske oblasti so velike stroje preprosto zakopale v pesek, lahko opremo pa so zapustili na kraju samem. Zasegli so jo lokalni prebivalci, ki niso poznali nevarnosti te onesnažene in radioaktivne snovi," za MMC pojasnjuje Khoukhi Sofiane.

Jedrski poskusi naj bi prizadeli tudi nomadske skupnosti, ki so v puščavi iskale odpadne kovine za izdelavo nakita in kuhinjskih pripomočkov, pri čemer so uporabljale tudi radioaktivne kose železa v eksperimentih razstreljenih strojev in vozil, saj se niso zavedale nevarnosti, poroča Deutsche Welle.

Radioaktivno sevanje na območju preizkusov upada in je pod kritično ravnjo, a je še vedno prisotno, ugotavlja poročilo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) iz leta 2005. Opozarjajo na radioaktivne drobce jekla in staljen pesek, kar bi bila lahko nevarnost za prebivalce, če bi se to prenašalo skupaj s prahom po zraku in bi ljudje te delce vdihavali.

Letala, tanke in drugo opremo, uporabljeno v poskusih, je francoska vojska zažgala. Radioaktivni pesek, kamne in lavo so pustili nedotaknjene. Skoraj nič ni bilo narejeno za očiščenje lokacij, informiranje populacije in oceno tveganja, navedbe lanskega poročila ICAN-a povzemata France 24 in The African Report.

Francozi so pred odhodom iz nekdanje kolonije zrušili ceste do poligonov in postavili barikade, tudi alžirske oblasti so območje skušale ograditi z več kilometrov dolgim zidom, "vendar so te lokacije še zmeraj dokaj lahko dostopne," opozarja Khaki Soufiane.

Natančne lokacije vseh jedrskih poskusov sploh niso znane. "Jedrska zgodovina ne sme biti več zakopana pod peskom. Francija mora alžirskim oblastem predati popoln seznam lokacij, kjer so zakopani toksični jedrski odpadki," poziva z Nobelovo nagrado nagrajena Mednarodna kampanja za ukinitev jedrskega orožja (ICAN).

Francija poskuse nadaljevala tudi po koncu kolonialne nadvlade

Francija je prvi jedrski poskus v pokrajini Reggane sprožila leta 1960 in se z "uspešno" detonacijo bombe Gerboise Bleue postavila ob bok ZDA, Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji, državam z jedrskim orožjem.

Med letoma 1960 in 1962 je Francija izvedla skupno osem jedrskih eksplozij v alžirski Sahari, večinoma na prostem.

Leta 1962 se je z Evianskim sporazumom končala šestletna alžirska vojna za neodvisnost, Alžirija po 132 letih pa ni bila več kolonija.

Sporazum iz Eviana je določal, da lahko Francija kljub neodvisnosti Alžirije v Sahari še naprej izvaja teste do leta 1967. Testiranje so iz Reggana preselili na lokacijo v bližino vasi In Ekker. Poskuse so odtlej izvajali pod površjem.

Francija je med letoma 1962 in 1967 izvedla še osem jedrskih eksplozij, med njimi tudi dve mogočni t. i. A-bombi – Rubis leta 1963 in Saphir leta 1965. Slednja naj bi imela večjo moč od 100 kiloton.

Uradno so se francoski jedrski poskusi v Alžiriji končali leta 1967, vendar The African Report poroča, da je alžirska vlada francoski skrivaj dovolila, da je izvajala vojaške poskuse na poligonu B2-Namous še vse do leta 1986.

Na območju poskusov živelo 20.000 ljudi

Francoske oblasti so ob začetku testiranj trdile, da jedrske poskuse izvajajo na neposeljenem puščavskem območju. Danes je znano, da je v bližini območij pokrajine Reggane in vasi In Ekker živelo najmanj 20.000 stalnih prebivalcev ter neznano število nomadov.

Natančno število žrtev radioaktivnega sevanja ni znano. Francosko obrambno ministrstvo število postavlja pri 27.000, alžirski profesor jedrske fizike Abdul Kadhim Al-Aboudi pri 60.000, je pred leti poročala Al Džazira.

To niso samo umrli, temveč tudi ranjeni zaradi izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju, ki med drugim povzroča več vrst raka in prizadene tudi prihodnje generacije.

BBC je ob 50-letnici eksplozije prve francoske atomske bombe Gerboise Bleue leta 1963 zapisal, da je sproščeno sevanje po mnenju alžirskih zdravstvenih strokovnjakov vplivalo na pojav številnih dotlej neznanih bolezni na območju pokrajine Reggane, med njimi navajajo več rakavih obolenj, levkemijo in slepoto.

Francija odobrila zahtevek za kompenzacijo

Francija po navedbah alžirskih uradnikov in organizacij še naprej zavrača polno kompenzacijo za žrtve radioaktivnosti. Francoske oblasti so sicer leta 2010 sprejele zakon, po katerem so do kompenzacije upravičeni prebivalci Alžirije in Francoske Polinezije, ki "trpijo za radiacijsko povzročeno patologijo", "so prebivali na območjih jedrskih eksperimentov" "v obdobju testov ali takoj zatem".

Vendar je francoski odbor za kompenzacijo za žrtve francoskih jedrskih testiranj (Civen) doslej odobril le eno prošnjo za kompenzacijo iz Alžirije, je januarja letos poročal francoski Le Monde. Skupno je bilo na Civen naslovljenih zgolj 52 prošenj iz Alžirije, vseh skupaj pa 1739. Skupno odobrenih je bilo 545 zahtevkov.

"Francija se moti, ko meni, da so žrtve tisti, ki so živeli na območju eksperimentov. Resnične žrtve so prihodnje generacije," ob tem sogovornik Khaki opozarja na mnenje alžirskega združenja 13. februar.

"V Evropo letela po tri letala s paradižniki"

Velik davek jedrskih testiranj je plačalo okolje. "Eksplozije so povzročile velike premike peščenih sipin na erozivnih območjih. Flora in favna sta osiromašeni, izginili so številni plazilci in ptice, vključno s selivkami," razlaga Khaki Soufiane.

Radioaktivno sevanje je močno prizadelo kmetijstvo. "Spremenila so se semena, drevesa in palme so postali neplodni. Nekoč smo izvažali datlje v druge pokrajine," pravi Soufiane in opozarja, da je sevanje vplivalo tudi na živino, "ki se je prehitro postarala in kotila pošasti".

"Domačini se še spominjajo, ko je Reggane dobavljal paradižnik v Evropo. V začetku 70. let so vsakodnevno poletela tudi po tri letala v Pariz, Marseille in Bruselj. Danes ni območje niti samozadostno," opisovanje okoljskih sprememb sklene Khaki Soufiane, predsednik organizacije prostovoljcev, ki v ruralnih območjih Alžirije, kakršni sta tudi Reggane ter In Ekker, pomagajo pri gradnji, vzdrževanju, kmetijskih opravilih in skrbi za starejše, pri čemer skrbijo predvsem za okolje.

Alžirija začenja spominjati Francijo

Alžirija je začela Francijo sramežljivo opozarjati na njen dolg. "Na današnji dan leta 1960 je imperialistična Francija izvedla prvo jedrsko eksplozijo v regiji Reggane v alžirski puščavi pod skrivnim imenom Modra puščavska podgana," je 13. februarja letos tvitnil alžirski zunanji minister Sabri Boukadoum. Dodal je, da "katastrofalne radiološke posledice še vedno obstajajo".

Odločnejši je bil visoki vojaški uradnik, brigadni general Bouzid Boufrioua, ki je Francijo v intervjuju za alžirsko vojaško revijo neposredno pozval, naj prevzame odgovornost za jedrske odpadke, ki jih je pustila v Alžiriji.

Francoski fizik Roland Desbordes, tiskovni predstavnik organizacije CRIIRAD, neodvisne francoske raziskovalne organizacije za jedrsko varnost, je za Deutsche Welle lani povedal, da ima Francija zaupne dokumente o jedrskih testiranjih v Alžiriji, ki pa jih ni pripravljena razkriti. Hkrati je k odgovornosti pozval tudi alžirsko vlado, ki bi po njegovih besedah morala popolnoma onemogočiti dostop do lokacij jedrskih poskusov.

Jedrske velesile niso podpisale pogodbe ZN-a o prepovedi

Alžirija je leta 2017 kot ena izmed 122 članic Združenih narodov ratificirala Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, ki je začela veljati lani.

Alžirski general Boufrioua je v intervjuju dejal, da pogodba "jasno in izrecno priznava načelo, po katerem odgovornost za jedrsko onesnaženje nosi onesnaževalec, s čimer je mednarodna skupnost prvič jedrsko oborožene države pozvala, naj popravijo napake iz preteklosti".

Vendar jedrske velesile Francija, ZDA, Združeno kraljestvo, Rusija in Kitajska, stalne članice Varnostnega sveta ZN-a, pogodbe niso podpisale.