Protestniki so strgali kitajsko zastavo in jo odvrgli v reko. Foto: Reuters

Kot poroča BBC, so protestniki metali smeti po tekočih stopnicah in razbijali steklene površine ter metali tlakovce.

Oblasti protesta sicer niso dovolile, začel pa se je z majhnim številom udeležencev in mirno. Na videoposnetkih je razvidno, da so protestniki z vladne stavbe sneli kitajsko zastavo, jo poteptali in odvrgli v reko. Nato so maskirani protestniki z gasilnimi aparati razbili stekla na informacijskih tablah in polivali vodo ter metali smeti po tekočih stopnicah.

BBC piše, da so bili tarča napadov podjetja, ki naj bi bila naklonjena celinski Kitajski.
Protiizgredna policija je zaprla trgovski center in z njim povezano postajo podzemne železnice. Pred centrom so protestniki iz pločnika iztrgali tlakovce ter jih metali v policiste, ki so odgovorili s solzivcem in gumijastimi naboji. Drugje so protestniki zažgali cestne barikade.

Izgredniki so razbijali po trgovskem centru. Foto: Reuters

Policija je medtem preprečila nerede na letališču. Protestniške skupine so namreč pozvale k "stresnemu testu" letališča, ki je postal ena vidnejših tarč protestnikov. Policija je zato okrepila nadzor, oblasti pa so omejile prevoz do letališča. S podzemno železnico so lahko tako na letališče prišli le ljudje z letalskimi vozovnicami. Policisti so začeli tudi varnostne preglede potnikov na avtobusnih postajah in avtobusih, ki so namenjeni na letališče. Pregledovali so osebne izkaznice in prtljago. Protestniki so namreč v preteklosti že večkrat zasedli letališče in povzročali motnje v letalskem prometu.

Agencija za letalstvo je po motnjah delovanja letališča prejšnji mesec pridobila ukaz visokega sodišča, ki dovoljuje pridržanje oseb, ki nezakonito in namerno ovirajo ali se vmešavajo v delovanje hongkonškega mednarodnega letališča. Prav tako dovoljuje dostop do terminalov letališča samo ljudem s kupljeno letalsko vozovnico in zaposlenim.

Protesti v Hongkongu so se začeli junija zaradi nasprotovanja predlogu zakona, ki bi omogočil izročanje osumljencev kaznivih dejanj celinski Kitajski. Predlog je voditeljica Hongkonga Carrie Lam na začetku septembra dokončno umaknila, kar pa protestnikov ni pomirilo.

Zdaj zahtevajo svobodne volitve, neodvisno preiskavo policijskega nasilja na dozdajšnjih demonstracijah in amnestijo za več kot tisoč aretiranih. V množici je redno slišati tudi pozive k neodvisnosti Hongkonga, ki je bil do leta 1997 britanska kolonija. Kot območje s posebno upravo bi moral še vse do leta 2047 uživati posebne pravice, o čemer pa številni tamkajšnji prebivalci dvomijo.