"Država je na robu propada in ta propad prihaja hitreje, kot smo mislili," je dejal švedski minister za razvoj Per Olsson Fridh v Dubaju. Ob tem je dodal, da bi gospodarski kolaps lahko ponudil terorističnim skupinam ugodno okolje za razcvet, da pa Švedska ne namerava usmerjati svoje finančne pomoči prek talibanov, ampak prek afganistanskih civilno družbenih skupin.

Mnogo držav in institicij je z avgustom ustavilo svojo finančno pomoč, namenjeno razvoju države, saj ne želijo legitimizirati talibanske oblasti, so pa okrepile humanitarno pomoč.

Pakistanski minister za informiranje Fawad Chaudhry pa je dejal, da je neposredna interakcija s talibani edini način, da se prepreči humanitarna katastrofa. Ob tem je pozval, da se sprosti za več milijard dolarjev v tujini zamrznjenih afganistanskih sredstev.

"Ali bomo potisnili Afganistan v kaos ali bomo skušalli državo stabilizirati?" je vprašal. Sodelovanje bi tudi spodbudilo zaščito človekovih pravic in vzpostavitev inkluzivne, ustavne vlade, še meni.

Rdeči križ poziva k sodelovanju s talibani

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je medtem mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje s talibanskimi oblastmi v Afganistanu, saj da človekoljubne organizacije same ne bodo mogle preprečiti humanitarne krize.

Afganistan je po avgustovskem talibanskem prevzemu oblasti v še večjo krizo pahnila posledična ustavitev tuje pomoči.

ICRC je od avgusta sicer okrepil svoja prizadevanja v državi, podobno si prizadevajo tudi druge organizacije, je dejal generalni direktor Rdečega križa Robert Mardini.

Po njegovih besedah je podpora mednarodne skupnosti, ki je previdna pri stikih s talibani, ključna za zagotavljanje osnovnih storitev. Sodelovanje le humanitarnih organizacij ima omejen domet, ponudijo lahko le začasne rešitve, je dejal.

Združeni narodi so v četrtek sporočili, da so vzpostavili sklad, ki bo Afganistancem neposredno zagotavljal gotovino. Mardini je dejal, da bo to pomenilo rešitev za naslednje tri mesece.

Država se sicer spopada z različnimi krizami obenem. Čuti posledice večdesetletnih vojn in podnebnih sprememb, spoprijema se tudi s pandemijo covida-19.

Po Mardinijevih besedah 30 odstotkov od 39 milijonov prebivalcev Afganistana trpi zaradi nedohranjenosti, 18 milijonov pa jih potrebuje humanitarno pomoč ali zaščito.

Talibani so v času svoje prejšnje vladavine med letoma 1996 in 2001 iz Afganistana izgnale številne človekoljubne organizacije, tokrat pa zagotavljajo, da so tuji donatorji dobrodošli in da bo njihovo osebje zaščiteno. Obenem zavračajo pogojevanje pomoči.

9:17

9:17

HRW: Talibani prisilno izseljujejo ljudi

Medtem je organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) sporočila, da so talibani na severu in jugu držav z domov pregnali na tisoče ljudi, kar so v HRW-ju označili za kolektivno kaznovanje, ki je nezakonito po mednarodnem pravu.

Številni od pregnanih ljudi so pripadniki šiitske hazarske skupnosti, drugi so ljudje, ki so bili povezani s prejšnjo vlado. Njihovo zemljo in domove so talibani pogosto razdelili med svoje podpornike, po poročanju Guardiana pravi HRW.

Do omenjenih pregonov je prišlo v petih pokrajinah, in sicer v Kandaharju, Helmandu, Uruzganu, Daikundiju in Balku. Ljudi so izgnali nasilno in brez ustreznih pravnih postopkov, opozarja HRW.

Prisilne izselitve so se zgodile tik pred zimo, ki je v Afganistanu zelo huda, ter v času pobiranja pridelkov, s katerimi družine na podeželju odplačajo svoje dolgove in si zagotovijo hrano za naslednje leto.

V Afganistanu je ogromno notranje razseljenih ljudi zaradi vojne, suše in gospodarskega zloma. Skupno je razseljenih štiri milijone Afganistancev.