V Doho v Katarju je prispela 31-članska delegacija talibanov, podpisu dogovora pa je prisostvoval tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo.

Dogovor sta pred približno 300 povabljenimi gosti, tudi voditelji Katarja, Pakistana, Turčije, Indije, Indonezije, Uzbekistana in Tadžikistana, podpisala glavni ameriški pogajalec Zalmay Khalilzad in politični vodja talibanov Abdul Gani Baradar.

Talibani so še pred podpisom dogovora svojim borcem naročili, naj se "vzdržijo napadov", po podpisu pa so v izjavi sporočili, da so dosegli dogovor o "koncu okupacije Afganistana", poroča Al Džazira.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek Afganistance pozval, naj "zgrabijo možnost za mir". "Če bodo talibani in afganistanska vlada spoštovali svoje zaveze, bo odprta pot za končanje vojne v Afganistanu in vrnitev naših vojakov domov," je poudaril.

Vodja talibanov Siradžudin Hakani pa je za ameriški časopis New York Times poudaril, da so že vsi "utrujeni od vojne".

Umik vojakov ZDA in Nata v 14 mesecih

Tik pred podpisom dogovora sta ameriška in afganistanska vlada sporočili, da se bodo sile ZDA in zavezništva Nato umaknile iz države v 14 mesecih, vendar je umik odvisen od uspešnosti pogovorov med talibani in afganistansko vlado, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Afganistanu je po navedbah Al Džazire nameščenih okoli 14.000 ameriških vojakov in okoli 17.000 vojakov iz držav članic Nata in drugih partneric.

Pred podpisom mirovnega dogovora je Afganistan obiskal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki naj bi se sešel s poveljnikom ameriških in Natovih sil v Afganistanu, generalom Scottom Millerjem, in drugimi poveljniki misije zveze Nato v tej državi.

ZDA bodo sicer v 135 dneh izvedle postopen umik svojih sil, ostalo naj bi 8600 ameriških vojakov, njihov nadaljnji umik pa naj bi bil odvisen prav od političnega napredka na pogovorih med talibani in afganistansko vlado.

Marca začetek mirovnih pogovorov med vlado in talibani?

Talibani morajo zagotoviti, da država ne bo postala varno zatočišče za teroriste in da bodo začeli mirovne pogovore z vlado v Kabulu, kar so do zdaj zavračali, saj so vlado dojemali kot marioneto v rokah ZDA. Talibani in vlada naj bi za mizo prvič sedli 10. marca.

Pogajanja bi lahko dodatno zapletla politična kriza v državi, saj je decembra lani dozdajšnji predsednik Ašraf Gani razglasil zmago, njegov protikandidat in dozdajšnji izvršni vodja države Abdulah Abdulah pa je zavrnil izide in napovedal vzpostavitev vzporedne vlade.

Dogovor predvideva tudi izpustitev 5000 talibanskih zapornikov iz afganistanskih zaporov.

Pogovore med ZDA in talibani je otežila navzočnost džihadistične Islamske države (IS) v Afganistanu. Talibani so zahtevali, da se morajo iz Afganistana umakniti vsi vojaki ZDA, Pentagon pa, da jih mora ostati najmanj nekaj tisoč za boj proti IS-ju in drugim džihadističnim skupinam.

Pogovori z ZDA potekajo skoraj dve leti

Pogovori med ZDA in talibani v Dohi v Katarju so se začeli sredi leta 2018, ki je bilo po podatkih Združenih narodov najsmrtonosnejše leto za afganistanske civiliste. Sklenitev dogovora bi lahko končala najdaljšo ameriško vojno, ki traja že več kot 18 let.

Trump je septembra lani po smrti ameriškega vojaka, ki je bil med 12 žrtvami napada v Kabulu, nenadoma prekinil pogovore. Decembra lani so se v Dohi pogovori nadaljevali, a so jih znova prekinili po napadu talibanov v bližini največjega ameriškega letalskega oporišča Bagram v Afganistanu.

Sledil je preboj 22. februarja letos, ko so talibani, ameriška vojska in afganistanske varnostne sile dosegli dogovor o zmanjšanju nasilja za teden dni, kar je odprlo pot podpisu dogovora med Washingtonom in talibani. V preteklem tednu je dejansko bistveno upadlo število napadov talibanov v državi.

Talibani trenutno nadzirajo največ afganistanskega ozemlja, odkar so bili leta 2001 odstavljeni. Njihovi pripadniki skoraj vsakodnevno izvajajo napade na vojaške cilje afganistanskih in tujih sil.

Talibani na oblasti med letoma 1996 in 2001

Talibani so bili na oblasti v Afganistanu med letoma 1996 in 2001. Uvedli so strogo šeriatsko pravo, prepovedali glasbo, televizijo in razvedrilo, ustanovili so versko policijo, dekletom prepovedali šolanje, ženskam poklicno delo ter uvedli obvezno nošnjo burke v javnosti. Talibanska sodišča so uvedla skrajne oblike kaznovanja, kot so sekanje roke zaradi tatvin in kamenjanje do smrti zaradi prešuštva.

Do leta 1998 so imeli pod nadzorom 80 odstotkov države in na svojem ozemlju nudili zatočišče teroristični mreži Al Kaida. Uradno so talibansko vlado priznale samo tri države – Pakistan, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija.

Po terorističnih napadih v ZDA septembra 2001, v katerih je umrlo več kot 3000 ljudi, odgovornost zanje pa je prevzela Al Kaida, so ZDA z zavezniki oktobra istega leta začele letalske napade na Afganistan. Talibanska vlada je padla na začetku decembra. Talibani so se zatekli na jug in vzhod države ter v Pakistan in kmalu začeli napade na novo afganistansko vlado pod vodstvom Hamida Karzaja.

Začetek talibanov med pregnanimi študenti v Pakistanu

Začetek talibanskega gibanja predstavljajo mladi Afganistanci, ki so študirali na medresah (sunitskih islamskih šolah) v Pakistanu, kamor so se zatekli iz Afganistana med okupacijo Sovjetske zveze med letoma 1979 in 1989. Poimenovani so po arabski besedi za študenta, talib.

Na začetku 90. let preteklega stoletja, ko je bil Afganistan zaradi državljanske vojne pogreznjen v kaos in korupcijo, so se talibani zbrali v provinci Kandahar na jugu države pod vodstvom klerika, mule Omarja. Ta jih je vodil vse do svoje smrti leta 2013. Mula Omar je bil pripadnik vplivne etnične skupine Paštunov, iz katere je večina talibanskih borcev. Njihov trenutni glavni vodja je Hajbatulah Ahundzada, vodja političnega krila pa mula Baradar, ki je tudi podpisal sporazum.