Ben Ali bo najverjetneje, tudi če bo spoznan za krivega, morebitni zaporni kazni ušel, saj oblasti v Rijadu ne kažejo pripravljenosti, da bi ga izročile Tuniziji. Foto: EPA
Ben Ali bo najverjetneje, tudi če bo spoznan za krivega, morebitni zaporni kazni ušel, saj oblasti v Rijadu ne kažejo pripravljenosti, da bi ga izročile Tuniziji. Foto: EPA

Sodišče je obsodbo sprejelo že prvi dan sojenja v prvem izmed 93 primerov, ki bremenijo nekdanjega avtoritarnega voditelja. Ben Ali je zapustil oblasti sredi ljudske vstaje 14. januarja in odšel v Savdsko Arabijo.

Poleg zaporne kazni je sodišče za Ben Alija in njegovo ženo odredilo tudi plačilo kazni v višini 65,6 milijona dolarjev. Sodnik je povedal, da se bodo o krivdi glede obtožb o posedovanju mamil in orožja izrekli 30. junija.

Ben Ali je bil obsojen zaradi odkritja več milijonov dolarjev in nakita v palači v kraju Sidi Bu Said blizu Tunisa. Nekdanjemu predsedniku očitajo tudi korupcijo ter preprodajo mamil in orožja, ki so jih odkrili v predsedniški palači v Kartagini.

Sojenje zgolj za pomiritev ljudstva?
Tunizijci, ki so z uporom proti Ben Aliju sprožili val podobnih vstaj v arabskem svetu, so zadovoljni, da bo zločine Ben Alija in njegove žene proučilo sodišče. Številni menijo, da je namen sojenja v odsotnosti obtoženca zgolj pomiriti ljudstvo, ki mesece po vstaji zahteva pravico in spremembe.

Ben Alija, ki je v Tuniziji vladal 23 let, bremenijo tudi obtožbe za umor in mučenje, o katerih bo odločajo vojaško sodišče, ki bi lahko nekdanjemu voditelju prisodilo smrtno kazen.

Ben Ali obtožbe označil za maškarado
Vse kazni so za zdaj zgolj teoretične, saj je Riad do zdaj prezrl pozive novih tunizijskih oblasti po njegovi izročitvi. Od pobega v Savdsko Arabijo se 74-letni Ben Ali ni veliko pojavljal v javnosti. Februarja naj bi ga po trditvah sorodnikov zadela kap in naj bi bil v komi, a se je pred kratkim oglasil in prek francoskega odvetnika sporočil, da so obtožbe proti njemu "maškarada".

Dan pred začetkom sojenja je ponovno zanikal vse obtožbe. Njegov odvetnik je sojenje označil za poskus tunizijske začasne vlade, da bi odvrnila pozornost od svoje nezmožnosti vzpostaviti stabilnost v državi.