IS je kmalu po ameriškem atentatu Al Bagdadija oktobra lani za novega voditelja imenoval Abuja Ibrahima Al Hašimija Al Kuraišija, vendar gre po prepričanju obveščevalcev le za vojaško ime novega voditelja.

Sorodna novica Trump potrdil smrt voditelja t. i. Islamske države – Abuja Bakra Al Bagdadija

Zahodni in bližnjevzhodni obveščevalci so po poročanju Guardiana zdaj sestavili profil enega izmed najvplivnejših ideologov džihadistične skupine in nadzornika njenih operacij po svetu.

Al Salbi je bil rojen v iraškem mestu Tal Afar v družini etničnih Turkmencev in je eden izmed redkih Nearabcev v vodstvu IS-ja. Na univerzi v Mosulu je diplomiral iz šeriatskega prava in se na podlagi verske izobrazbe povzdignil v hierarhiji IS-ja. Leta 2004 so ga aretirale ameriške sile in ga zaprle v zapor Camp Bucca, kjer je spoznal Al Bagdadija.

Al Salbi ukazal zasužnjevanje Jezidov

Kot islamski učenjak je Al Salbi že pred smrtjo Al Bagdadija podeljeval verske ukaze podrejenim džihadistom. Tako je prav on zaukazal zasužnjevanje iraških Jezidov in praznjenje nižine Nieveh na severu Iraka in je v veliki meri odgovoren za genocid nad etnično manjšino.

Leta 2014 je Islamska država na severu Iraka ubila več kot 3000 moških Jezidov, okoli 7000 žensk in otrok pa zasužnjila in prisilila v spolne odnose in poroke. Foto: AP
Leta 2014 je Islamska država na severu Iraka ubila več kot 3000 moških Jezidov, okoli 7000 žensk in otrok pa zasužnjila in prisilila v spolne odnose in poroke. Foto: AP

Al Salbija so obveščevalci že od avgusta obravnavali kot najverjetnejšega naslednika bolehnega Al Bagdadija. Še pred atentatom nanj je ameriška vojska razpisala pet milijonov dolarjev za glavo Al Salbija in še dveh vplivnih džihadistov.

Al Salbi naj bi vse odtlej sestavljal novo vodstvo IS-ja, v katerem naj bi bili pripadniki mlajših generacij, ki so bili premladi, da bi sodelovali v bitkah IS-ja proti ameriškim silam leta 2004 ali v naslednji iraški državljanski vojni.

Islamska država je daleč od svojega vpliva leta 2014, ko je zavzela tretjino ozemlja Iraka in Sirije, Al Bagdadi pa je na osvojenih območjih razglasil kalifat. Vendar se IS od dokončnega poraza leta 2017 znova krepi, na kar opozarjajo tudi iraški Kurdi na severu Iraka. IS je prevzel odgovornost za 106 terorističnih napadov na območju med 20. in 26. decembrom lani, s katerimi so maščevali smrt Al Bagdadija in propagandista Abuja Hasana Al Muhadžirja.

Sorodna novica Jordanski kralj: Islamska država je znova v vzponu

Napadi IS-ja v Iraku pogostejši od sredine lanskega leta

Neimenovani predstavnik iraških Kurdov je za Guardian opozoril, da so od sredine lanskega leta napadi IS-ja – atentati, podtikanje obcestnih bomb in napadi iraških varnostnih sil – znova v porastu in se širijo tudi proti osrčju države. "Njihova podeželska omrežja ostajajo nedotaknjena; navsezadnje člani IS-ja v Iraku še vedno prejemajo mesečne plače in so deležni usposabljanj v oddaljenih gorskih območjih. Ta mreža omogoča, da organizacija zdrži, tudi ko je vojaško poražena," ocenjuje kurdski uradnik.

Sledi za Al Salbijem, ki naj bi imel najmanj enega sina, so obveščevalce pripeljale tudi v Turčijo, kjer je njegov brat Adel Salbi član politične stranke Turkmensko-iraška fronta, vendar naj bi Al Salbi stike z bratom prekinil, ko je prevzel vodenje IS-ja. Obveščevalci zdaj glede njegove lokacije tavajo v temi, vendar sklepajo, da ni sledil Al Bagdadiju v Idlib, temveč se zadržuje blizu Mosula, kjer je zatočišče poiskalo več voditeljev poražene skrajne skupine.

Prejšnji teden so tam aretirali Šifo Al Nimo, enega verskih voditeljev, ki so ga morali zaradi telesne teže – tehta kar 254 kilogramov – odpeljati s tovornjakov, saj ni bil zmožen hoditi. Al Nima je po navedbah iraških uradnikov odredil več usmrtitev klerikov in varnostnih organov, ki niso spoštovali navodil IS-ja.

Radikalizacija v sirskih centrih

Kurdski uradniki pa ob tem izražajo zaskrbljenost nad razmerami v Siriji, kjer naj bi bilo v centrih za pridržanje Al Hol in Al Rodž nameščenih okoli 2000 pripadnikov Islamske države. Poročajo o indoktrinaciji skrajnežev in nasilju nad drugimi prebivalci centrov. Evropske države pa medtem razburjajo debate o repatriaciji tujih borcev. Združeno kraljestvo je več pripadnikom IS-ja odvzelo državljanstvo, na Norveškem je zaradi repatriacije ženske razpadla vladna koalicija, na Finskem pa so odločili, da bodo obravnavali vsak primer posebej.