Sveti mesec ramazan je v Gazi minil v pomanjkanju hrane in človekoljubne pomoči. Foto: Reuters
Sveti mesec ramazan je v Gazi minil v pomanjkanju hrane in človekoljubne pomoči. Foto: Reuters

"Mislim, da je to, kar počne, napaka. Ne strinjam se z njegovim pristopom," je dejal Biden v intervjuju za ameriško televizijo v španskem jeziku Univision. Dodal je, da bi morala imeti Gaza v naslednjih šestih do osmih tednih "popoln dostop do hrane in zdravil".

Biden je predtem izraelsko bombardiranje Gaze označil za "neselektivno", njegove vojaške akcije pa za "pretirane". Bela hiša je prejšnji teden sporočila, da je Biden Netanjahuju zagrozil, da bo nadaljnjo ameriško podporo Izraelu pogojeval z ukrepi za zaščito humanitarnih delavcev in civilistov.

Intervju je bil posnet nekaj dni po izraelskem zračnem napadu, v katerem je bilo ubitih sedem uslužbencev skupine za pomoč World Central Kitchen.

"Pozivam Izraelce, naj zahtevajo ustavitev ognja in v naslednjih šestih, osmih tednih omogočijo popoln dostop do hrane in zdravil, ki prihajajo v državo," je v intervjuju dejal Biden. "Govoril sem z vsemi, od Savdijcev do Jordancev in Egipčanov, ki so pripravljeni pripeljati hrano. Ni nobenega izgovora, da ne bi poskrbeli za zdravstvene potrebe in hrano teh ljudi. To je treba storiti takoj," je dodal Biden.

Biden kritiziral Netanjahujevo ravnanje

To je doslej ena od najostrejših Bidnovih kritik vojne v Gazi. Biden je sicer doma že več mesecev deležen protestov protivojnih aktivistov, muslimanov in arabskih Američanov po vsej državi, ki zahtevajo trajno premirje v Gazi in omejitev ameriške vojaške pomoči Izraelu.

Netanjahu medtem ostaja odločen, da bodo izraelske sile vstopile tudi v Rafo na skrajnem jugu Gaze, kjer je približno 1,5 milijona ljudi, večinoma notranje razseljenih iz drugih delov uničene enklave. To zavezo je znova ponovil v torek, ko je novim vojakom dejal, da jih pri tem ne bo ustavila "nobena sila na svetu".

Izrael je od druge svetovne vojne prejel več ameriške zunanje pomoči kot katera koli druga država, čeprav se je zadnji dve leti zmanjšala zaradi podpore Ukrajini po ruski invaziji leta 2022.

Iranski ajatola Ali Hamenej je pozval k kaznovanju Izraela zaradi napada na iransko veleposlaništvo v Siriji. Foto: Reuters
Iranski ajatola Ali Hamenej je pozval k kaznovanju Izraela zaradi napada na iransko veleposlaništvo v Siriji. Foto: Reuters

Ajatola Hamenej: "Izrael mora biti kaznovan"

Razmere se zaostrujejo tudi na severni meji Izraela, še posebej po napadu na cilje v Siriji. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je dejal, da mora biti Izrael zaradi napada na iransko veleposlaništvo v Siriji kaznovan.

Izraelska vojaška letala naj bi 1. aprila bombardirala iranski konzulat v sirski prestolnici, v napadu pa je po navedbah Irana umrlo sedem vojaških svetovalcev. "Zlobni režim je naredil napako, in mora biti kaznovan," je dejal Hamenej v govoru ob koncu svetega meseca ramazana.

Izraelski zunanji minister Israel Kac je na grožnje ajatole odvrnil, da se bo Izrael za napad z iranskega ozemlja maščeval. "Če bo Iran napadel s svojega ozemlja, bo Izrael odgovoril in napadel Iran," je zapisal na družbenem omrežju X.

Sorodna novica Španija, Slovenija, Irska in Malta si prizadevajo za priznanje palestinske države

Irska bo priznala Palestino, obljublja zunanji minister

Irski zunanji minister Micheal Martin je v parlamentu obljubil, da bo Irska priznala Palestino. Martin je irskim poslancem dejal, da bo vladi podal formalni predlog za priznanje Palestine, ko bodo končane "širše mednarodne razprave", kar se bo zgodilo v prihodnjih dveh tednih.

V parlamentu je minister izrazil prepričanje, da zavlačevanje s priznanjem ni več vzdržno. "Ne dvomite, priznanje palestinske države se bo zgodilo," je bil jasen.

Ob tem je bil tudi kritičen do izraelske ofenzive v Gazi, ki je na Irskem dala nov zagon dolgo prisotni ideji o priznanju Palestine.

"Ne dvomim, da so bili storjeni vojni zločini, in popolnoma obsojam trajajoče obstreljevanja prebivalcev Gaze," je dejal Martin, ki meni, da bi priznanje lahko pripomoglo k vzpostavitvi miru na Bližnjem vzhodu.

Španski premier Pedro Sanchez je v Evropskem parlamentu dejal, da je priznanje Palestine v geopolitičnem interesu Evrope in da je Španija pripravljena priznati palestinsko državo.

"Mednarodna skupnost ne more pomagati palestinski državi, če ne priznava njenega obstoja," je dejal Sanchez.

Španija se je sicer k priznanju Palestine zavezala že v skupni izjavi s Slovenijo, Malto in Irsko ob robu marčevskega vrha EU-ja, v kateri so premierji med drugim izrazili pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Avstralska zunanja ministrica: Rešitev dveh držav edino upanje

Priznanje Palestine je predlagala tudi zunanja ministrica Avstralije Penny Wong, je poročal BBC. S tem bi se se lahko približali mirovni rešitvi, vendar je dodala, da Hamas ne bi smel imeti nobene vloge pri njenem upravljanju. Rešitev dveh držav je po njenem mnenju "edino upanje za prekinitev neskončnega kroga nasilja".

Canberra sicer že dolgo zatrjuje, da bi bilo priznanje palestinske države lahko le del rešitve dveh držav, pri kateri bo moral sodelovati tudi Izrael.

Predlogu nasprotujeta opozicija in Sionistična zveza Avstralije, ki pravita, da bi bila takšna poteza prezgodnja. Vendar je Wong dejala, da priznanje palestinske države ne bi pomenilo "nagrajevanja sovražnika". Dejala je, da je varnost Izraela odvisna od rešitve dveh držav, priznanje državnosti pa bi pomagalo spodkopati vodstvo Hamasa.

Avstralska vlada je v zadnjih mesecih vse bolj zaskrbljena zaradi vojne v Gazi, kjer je bil v nedavnem napadu na konvoj človekoljubne organizacije World Central Kitchen ubit tudi avstralski humanitarni delavec.

Razmere v Gazi ostajajo obupne
Med napadi izraelske vojske na begunsko taborišče v središču Gaze umrlo 14 Palestincev