Drugi konvoj s pomočjo, v katerem je 17 tovornjakov, je že zapeljal proti Gazi. ZN opozarja, da je to odločno premalo, saj bi ljudje v Gazi dnevno potrebovali približno 100 tovornjakov s pomočjo. Foto: Reuters
Drugi konvoj s pomočjo, v katerem je 17 tovornjakov, je že zapeljal proti Gazi. ZN opozarja, da je to odločno premalo, saj bi ljudje v Gazi dnevno potrebovali približno 100 tovornjakov s pomočjo. Foto: Reuters

V drugem humanitarnem konvoju, v katerem je 17 tovornjakov, tudi šest cistern z gorivom, sta poleg goriva, ki ga na območju med drugim nujno potrebujejo za generatorje za električno energijo, domnevno tudi medicinska oprema in hrana.

Agencija ZN-a za palestinske begunce (UNRWA) opozarja, da bo na območju Gaze v treh dneh zmanjkalo goriva. "Brez goriva ne bo vode, ne bodo delovale bolnišnice in pekarne. Brez goriva pomoč ne bo dosegla številnih civilistov, ki jo nujno potrebujejo. Brez goriva ne bo humanitarne pomoči," je dejal generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini.

Vse vpletene strani je pozval, naj nemudoma dovolijo dobavo goriva na območje Gaze in zagotovijo dosledno uporabo goriva.

Prvi konvoj 20 tovornjakov s humanitarno pomočjo, odkar je Izrael zaradi vojne s palestinskim skrajnim gibanjem Hamas uvedel popolno zaporo območja, je v enklavo prek prehoda Rafa vstopil v soboto.

Poročanje Karmen W. Švegl o razmerah v Gazi

ZN: Gaza potrebuje 100 tovornjakov pomoči dnevno

Združeni narodi sicer opozarjajo, da bi območje Gaze z 2,3 milijona prebivalci, ki je zaradi vojne med Izraelom in Hamasom na robu humanitarne katastrofe, potrebovalo najmanj sto tovornjakov humanitarne pomoči dnevno.

Mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo. Foto: EPA
Mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo. Foto: EPA

V napadih v Gazi ubitih več kot 50 ljudi

Izrael je opozoril, da bo okrepil napade na severu Gaze, medtem ko je bilo v bombardiranju juga palestinske enklave ubitih več kot 55 ljudi. Izraelska vojska je iz zraka napadla tudi Dženin na okupiranem Zahodnem bregu.

Po poročanju palestinskih medijev je bilo v izraelskem napadu na Kan Junis na jugu Gaze ubitih 11 ljudi, Izrael pa je napadel tudi mesto Rafa ob meji z Egiptom. Napade na jugu palestinske enklave je izvedel nekaj ur po opozorilu prebivalcem severa Gaze, naj se premaknejo na jug in se izognejo nevarnosti. Skupno je bilo v nočnih napadih ubitih več kot 50 ljudi.

"Zaradi svoje varnosti se pomaknite proti jugu. Nadaljevali in še povečali bomo napade na območju mesta Gaze," je sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari.

Izrael je začel oblegati Gazo po presenetljivem napadu palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra, v katerem je bilo ubitih več kot 1400 ljudi, med njimi večinoma civilisti. V izraelskih napadih na Gazo je bilo po navedbah tamkajšnjih zdravstvenih oblasti ubitih že najmanj 4385 Palestincev, med njimi številni otroci, medtem ko je več kot milijon ljudi razseljenih.

Razdejanje po izraelskem napadu na mesto Zahra v Gazi. Foto: Reuters
Razdejanje po izraelskem napadu na mesto Zahra v Gazi. Foto: Reuters

Izrael iz zraka napadel tudi Zahodni breg

V izraelskem zračnem napadu na mošejo v begunskem taborišču v Dženinu na zasedenem Zahodnem bregu je bil ubit najmanj en človek. Gre za enega redkih letalskih napadov na Zahodnem bregu, katerega tarča je bila po navedbah izraelske vojske Hamasova celica s poveljniškim centrom, ki je načrtoval "teroristične napade proti civilistom".

Predtem je bilo v izraelski operaciji na Zahodnem bregu v begunskem taborišču ubitih 13 ljudi, med njimi pet otrok. Izraelska vojska je operacijo izvedla v begunskem taborišču Nur Šams, pri čemer je bil ubit en izraelski vojak, več pa jih je bilo ranjenih.

Napetosti se stopnjujejo tudi na Zahodnem bregu in na meji z Libanonom

V soboto je v Gazo čez mejni prehod Rafa prispel prvi konvoj tovornjakov s humanitarno pomočjo, a kot so sporočili Združeni narodi, 20 tovornjakov pomoči predstavlja le štiri odstotke dnevnih potreb prebivalcev v oblegani enklavi še pred izraelskim bombardiranjem, zdaj pa so potrebe še večje.

Hamas je medtem z območja Gaze nadaljeval napade iz zraka na ozemlje Izraela. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so danes tarča napadov naselja na jugu Izraela ob meji s palestinsko enklavo, kot je kibuc Nahal Oz, tarča napadov pa je bil tudi obalni kraj Aškelon. Po navedbah časopisa Times of Israel za zdaj ni poročil o ranjenih ali škodi. Sirene za nevarnost raketnega napada so se predtem oglasile tudi v osrednjem delu Izraela, med drugim na širšem območju Tel Aviva.

Izrael je ob Gazi nakopičil vojsko, ki je pripravljena na ofenzivo. Foto: Reuters
Izrael je ob Gazi nakopičil vojsko, ki je pripravljena na ofenzivo. Foto: Reuters

ZDA pošiljajo sistem THAAD

Ameriški predsednik Joe Biden je pozdravil prihod humanitarne pomoči za Gazo in se zavezal, da bodo zagotovili še več pomoči za Palestince, ki jim primanjkuje vsega, hrane, vode, zdravil in goriva.

Ameriško obrambno ministrstvo je napovedalo, da bo na Bližnji vzhod poslalo napredni protiraketni obrambni sistem THAAD skupaj s protiraketnimi sistemi Patriot. "Po podrobnih razpravah s predsednikom Bidnom o nedavnih stopnjevanjih Irana in njegovih posredniških sil na Bližnjem vzhodu sem sprejel vrsto dodatnih korakov za nadaljnjo krepitev položaja ameriškega ministrstva za obrambo na območju," je pojasnil ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

Washington je od zadnjega izbruha napetosti med Izraelci in Palestinci na Bližnji vzhod že poslal vojaške okrepitve, vključno z dvema letalonosilkama, podpornimi ladjami in približno 2000 marincev.

Zaradi nevarnosti Hezbolaha evakuacija na severu Izraela

Izraelske oblasti so zaradi stopnjevanja spopadov z borci šiitskega gibanja Hezbolah danes začele evakuacijo prebivalcev 14 naselij na severu države ob meji z Libanonom. Izraelska vojska je predtem opozorila, da lahko Hezbolah z vse pogostejšimi napadi na Izrael Libanon potegne v vojno. Na območju so Izraelci razporedili rezerviste in tanke.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Jonathan Conricus je Hezbolah danes obtožil nevarnega zaostrovanja. "Hezbolah vleče Libanon v vojno, s katero ne bo ničesar pridobil, lahko pa veliko izgubi," je dejal in presodil, da proiransko gibanje igra zelo nevarno igro.

Drugi mož Hezbolaha Naim Kasem je opozoril, da bi lahko skupina okrepila svoje sodelovanje v konfliktu. "Bodimo jasni: če se bo ob razvoju dogodkov pojavilo kaj, kar bo zahtevalo naše večje posredovanje, bomo to storili," je dejal.

Benjamin Netanjahu. Foto: Reuters
Benjamin Netanjahu. Foto: Reuters

Netanjahu svari Hezbolah: "Udarili bomo z močjo, ki bo uničujoča za Libanon"

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je proiransko libanonsko gibanje Hezbolah danes posvaril, da bo naredilo "življenjsko napako", če bo začelo vojno proti Izraelu. Od začetka spopadov med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas se je stanje zaostrilo tudi na izraelsko-libanonski meji, kjer se obstreljujejo izraelske sile in Hezbolah.

"Udarili ga bomo z močjo, ki si je ne morejo predstavljati in ki bo uničujoča za državo Libanon," je izjavil Netanjahu med obiskom vojakov na severu države blizu meje z Libanonom, kjer se spopadi med izraelskimi silami in pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah nevarno zaostrujejo.

Mednarodna skupnost se boji širjenja konflikta v regiji in večje vpletenosti Hezbolaha, ki ga podpira Iran. Od napadov Hamasa na Izrael 7. oktobra je na libanonski strani umrlo 29 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi civilisti. Med temi je bil tudi novinar agencije Reuters. Izraelska vojska pa je poročala o štirih smrtnih žrtvah, vključno s tremi vojaki.

Napadi na letališči v Damasku in Alepu

Izraelska vojska je po poročanju sirske tiskovne agencije SANA v jutranjih urah izvedla zračni napad na letališči v Damasku in Alepu. Pri tem je umrl uslužbenec na letališču v Damasku, drugi pa je bil ranjen. Na obeh letališčih je bila poškodovana vzletno-pristajalna steza, je SANA izvedela iz vojaških krogov.

Sirsko ministrstvo za promet je sporočilo, da so bili zaradi tega poleti preusmerjeni v Latakijo.
Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu je potrdil napade in navedel, da je to že tretjič v desetih dneh, da je Izrael napadel letališče v Alepu. Izraelska vojska poročil ni komentirala.

Izraelske sile so že prejšnji teden izvedle napade na letališči v Damasku in Alepu in ju po sirskih navedbah poškodovale, zaradi česar je bilo njuno delovanje začasno onemogočeno.

Izrael pogosto obstreljuje sosednjo Sirijo. Napadi so usmerjeni predvsem na milice, ki jih podpira Iran, saj s tem želi preprečiti širjenje njegovega vpliva v regiji. V zadnjih dveh tednih so se okrepili, potem ko so pripadniki skrajnega palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra izvedli nepričakovan in silovit napad na Izrael.

Scholz zagotovil podporo nemškim Judom

Nemški kancler Olaf Scholz je ob odprtju nove sinagoge v mestu Dessau na vzhodu države zagotovil podporo Judom v Nemčiji, ob tem pa obsodil antisemitizem, ki se je okrepil po zaostritvi konflikta med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas.

"V Nemčiji mora obstajati ničelna toleranca do antisemitizma," je dejal Scholz na slovesnosti ob odprtju novozgrajenega judovskega verskega objekta, prvega v vzhodni zvezni deželi Saška-Anhalt od ponovne združitve Nemčije.

Ob tem je zagotovil, da bo Nemčija storila vse, da zaščiti judovsko življenje. "Ta sinagoga sredi Dessaua pravi: judovsko življenje je in ostaja del Nemčije. Sodi sem," je dejal Scholz na slovesnosti, ki je potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po napadu pripadnikov gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra in izraelskih povračilnih napadih na območju Gaze se je v Nemčiji povečalo število antisemitskih incidentov. Sinagoga v Berlinu je bila prejšnji teden tarča napada z molotovkami, na več judovskih domov pa so neznanci naslikali Davidovo zvezdo.

Ne smemo si zatiskati oči, "ko Judje niso varni na nemških ulicah, ko so po domovih namazane Davidove zvezde, ko v sinagoge mečejo zažigalne bombe", je dejal Scholz, ki je na odprtju sinagoge nosil jarmulko, majhno judovsko kapo iz blaga.

Sinagogo so v Dessauu odprli 85 let po tistem, ko je bila sinagoga v mestu uničena v protijudovskem pogromu 9. novembra 1938, znanem kot kristalna noč, ko so nacisti zažigali in ropali sinagoge in podjetja v lasti Judov po vsej Nemčiji, kar velja za začetek prizadevanj tretjega rajha za izbris Judov.

Izraelska vojska okrepila napade na Gazo
V Evropi narašča strah pred novimi terorističnimi napadi
Široki kot: Judje v Rimu se spominjajo nacistične čistke