Zarif je dejal, da so imele ZDA svoje obveznosti, ki jih mora izpolniti. Biden ki bo na mestu predsednika ZDA januarja nasledil Donalda Trumpa, ki je od sporazuma odstopil maja 2018, je namreč za New York Times dejal, da bo moral Iran po novem dati dodatna zagotovila glede proizvodnje obogatenega urana, pa tudi odgovoriti na očitke v regiji zaradi njegovega delovanja v Libanonu, Iraku, Siriji in Jemnu.

Iranski minister je poudaril, da so ZDA z odstopom od sporazuma prekršile resolucijo ZN-a o sporazumu iz leta 2015, Trumpovo vlado pa je označil za "odpadniški režim", poroča BBC.

"ZDA se morajo ustaviti in nehati kršiti mednarodno pravo," je dejal. "Za to niso potrebna nikakršna pogajanja." Po ministrovih besedah ZDA "niso v položaju, da postavljajo pogoje".

Rohani proti novemu zakonu o bogatitvi urana

Iranski parlament je sprejel zakon, ki nadzornikom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) prepoveduje dostop do iranskih jedrskih objektov in vladi nalaga, naj znova začne bogatenje urana do 20 odstotkov.

Zakon bi lahko sprožil spor med iranskimi institucijami. Iranski predsednik Hasan Rohani je namreč že večkrat poudaril, da zakonu nasprotuje in ga ne namerava izvajati, ker da je "škodljiv za diplomacijo". V parlamentu pa prevladujejo konservativni poslanci, ki nasprotujejo tako iranskemu jedrskemu sporazumu iz leta 2015 kot zmerni jedrski politiki vlade in iranske jedrske organizacije.

Iranski parlament je zakon sprejel, potem ko je bil prejšnji teden v napadu ubit pomemben jedrski fizik Mohsen Fahrizadeh, ki ga je Zahod označeval za očeta iranskega domnevnega programa razvoja jedrskega orožja. Iranske oblasti so odgovornost za "nov tip kompleksne operacije", v kateri je bil ubit Fahrizadeh, pripisale Izraelu, ki se glede napada ni opredelil.

V iranskem jedrskem sporazumu je določeno, da lahko Iran bogati uran do 3,67 odstotka. Sporazum naj bi zagotovil, da bi Iran svoj jedrski program uporabljal le v civilne namene in ne bi mogel izdelati atomske bombe. Uran s stopnjo obogatenosti med tremi in petimi odstotki se uporablja za proizvodnjo goriva za jedrske elektrarne, za jedrsko orožje pa se uporablja uran z 90-odstotno stopnjo obogatenosti ali več.

Potem ko so ZDA leta 2018 odstopile od sporazuma in vnovič uvedle sankcije proti Iranu, je tudi Teheran lani začel postopoma kršiti nekatera določila sporazuma. Julija lani je tako presegel mejo 3,67 odstotka.

Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran v preteklih mesecih stopnjo obogatenosti urana zvišal na okoli pet odstotkov in povečal zaloge obogatenega urana. IAEA je prejšnji mesec sporočil, da ima Iran dvanajstkrat toliko obogatenega urana, kot mu to dovoljuje jedrski sporazum.

Poleg tega naj bi Teheran blizu jedrskega objekta v Natanzu v osrednjem delu Irana gradil podzemni jedrski objekt.