Kurdske sile na severu Sirije so bile ključne v spopadih z džihadistično Islamsko državo. Foto: EPA

"Turčija bo kmalu začela uresničevati dolgo načrtovano operacijo na severu Sirije. Oborožene sile ZDA akcije ne bodo podpirale in niti ne bodo vanjo vključene. Ameriška vojska je porazila kalifat Islamske države (IS), zato na tem območju ne bo več prisotna," so sporočili v Washingtonu in dodali, da bo "zdaj Turčija odgovorna za vse borce Islamske države, ki so bili na tem območju ujeti v zadnjih dveh letih".

"Ameriška vlada je pritiskala na Francijo, Nemčijo in druge evropske države, od koder so zajeti borci IS-ja, naj jih vzamejo nazaj, a so to zavrnile," še piše v sporočilu Bele hiše, ki dodaja, da jih ZDA ne bodo zadrževale več let na račun ameriških davkoplačevalcev. V sirskih taboriščih pod nadzorom kurdskih sil je pridržanih več kot 12.000 moških, osumljenih članstva v IS-ju. Vsaj 4.000 jih je tujih državljanov, poroča BBC.

Turki so v nedeljo svoje enote razporedili tik ob meji s Sirijo. Foto: AP

Zatem se je oglasil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je branil odločitev ZDA, da se ameriške sile umaknejo s severa Sirije. "Res je, da so se Kurdi bojevali z nami, a zato smo jim dali ogromne količine denarja in opreme. S Turčijo se spopadajo že desetletja. Za nas bi bilo predrago, da bi jih še naprej podpirali. Turčija, Evropa, Sirija, Iran, Irak, Rusija in Kurdi bodo sami morali najti pot iz tega položaja," je tvitnil. Dodal je, da bodo morale te države ugotoviti, kaj želijo narediti z ujetimi borci Islamske države v svojem sosedstvu.

Trump je odločitev utemeljil, češ da je "čas, da izstopimo iz teh absurdnih neskončnih vojn, od katerih so številne plemenske, in da naše vojake vrnemo domov".

"ZDA naj bi bile v Siriji 30 dni, to je bilo pred mnogo leti. Ostali smo in postajali vse globlje vpleteni v boj, ki ni imel nobenega cilja na obzorju," je še zapisal Trump. "Bojevali se bomo tam, kjer nam bo koristilo, in bojevali se bomo samo za zmago," je z velikimi tiskanimi črkami še tvitnil Trump.

Opozorilo Turčiji

"Če bo Turčija storila kar koli, kar bom v svoji veliki in neprimerljivi modrosti imel za nesprejemljivo, bom povsem uničil in razblinil gospodarstvo Turčije (Kot sem to že storil!)," je medtem zapisal Trump na Twitterju. Kasneje je dejal, da je v telefonskem pogovoru Erdoganu dejal, da bi Turčija lahko utrpela veliko gospodarsko škodo, če bi v Siriji delovala na način, ki ni "human." Ob tem je Erdogana tudi posvaril, da bi se Turčija znašla v "velikih težavah", če bi bil v predelu Sirije, za katerega Turčija napoveduje, da ga bo napadla, ranjen kakšen ameriški pripadnik.

Pred letom dni je ameriški predsednik močno hvalil kurdske borce v Siriji. "Zelo jim poskušamo pomagati. Ne pozabite, da je to njihovo ozemlje. Borili so se z nami, umirali so z nami, več deset tisoč Kurdov je umrlo v boju proti IS-ju. So veliko ljudstvo in tega nismo pozabili," je dejal Trump septembra lani.

Kurdi jezni zaradi ameriške odločitve

Sirske demokratične sile (SDF), v katerih imajo glavno besedo kurdske milice Ljudske zaščitne enote (YPG), so medtem že ostro obsodile Trumpovo potezo. Kot je sporočil njihov tiskovni predstavnik Kino Gabriel, so imeli "ameriško zagotovilo, da turški vojski ne bodo dopustili vojaške operacije v regiji".

"Izjava je bila presenečenje in lahko rečemo, da so SDF zabodli v hrbet," je dejal Gabriel. Kurdska televizija v severnem Iraku je medtem poročala, da je SDF odredil stanje pripravljenosti nekaterih enot, ker je Turčija v ponedeljek mobilizirala svojo vojsko na meji.

RT je v ponedeljek zvečer poročal, da po družbenih omrežjih krožijo posnetki, iz katerih je razvidno, da naj bi turške sile napadale kurdske sile blizu sirske meje z Irakom.

Turčija ima dozdajšnje ameriške kurdske zaveznike v Siriji za teroriste. Foto: Reuters

Trump Erdogana povabil v Washington

Predtem sta se ameriški predsednik in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan, slišala po telefonu. Trump je Erdogana povabil, naj pride prihodnji mesec v Washington, govorila pa sta tudi o načrtu vzpostavitve t. i. varnega območja, ki naj bi segalo 32 kilometrov v notranjost severovzhoda Sirije.

Ankara pravi, da je vzpostavitev območja pod njenim nadzorom nujna iz dveh razlogov, in sicer, da bi turški vojski omogočila boj proti YPG-ju in da bi ustvarila pogoje za vrnitev sirskih beguncev.

Turčija namreč YPG označuje za podaljšano roko Delavske stranke Kurdistana, organizacije, ki se že desetletja bori za avtonomijo Kurdov znotraj Turčije, a jo Turčija skupaj z ZDA in EU označuje za teroristično organizacijo.

ZDA in Turčija so se avgusta dogovorile, da bodo na severovzhodu Sirije vzpostavile "varno območje", pri čemer Turčija zahteva, da tam ne bo YPG-ja. Turčija želi v to območje vrniti do dva milijona od 3,6 milijona sirskih beguncev, ki so trenutno v Turčiji.

Meja med Turčijo in severovzhodom Sirije se razteza 480 kilometrov in je na sirski strani trenutno pod nadzorom SDF-ja. Ameriški umik turški vojski izpostavlja okoli 60.000 kurdskih borcev.

Erdogan je pred pogovori napovedal, da je turški vdor na severovzhod Sirije "neizogiben", predtem pa je Ankara obtožila Washington, da zavlačuje pri uresničitvi skupnega načrta vzpostavitve varnega območja v Siriji. Erdogan je to tudi povedal Trumpu in izrazil razočaranje nad zavlačevanjem.

Erdogan: Brez svarila lahko pridemo katero koli noč

Po navedbah opozicijskih SDF-ja in Sirskega observatorija za človekove pravice so se ameriške sile že začele umikati z območij na severu Sirije ob meji s Turčijo. Sile SDF-ja so sicer v preteklosti dale vedeti, da bi turški napad nanje lahko preobrnil leta uspešnih operacij proti Islamski državi.

Ankara obtožuje Washington, da zavlačuje pri uresničitvi skupnega načrta vzpostavitve varnega območja v Siriji. Trump je sicer nezadovoljen z Erdoganovo odločitvijo, da ni kupil ameriške protiraketne oziroma protizračne obrambe, ampak je raje kupil ruski protiraketni sistem S-400. Foto: Reuters

Turški predsednik je medtem sporočil, da je turška vojska v vsakem trenutku pripravljena sprožiti operacijo proti kurdskim borcem v Siriji. "Vedno povemo enako: 'Brez svarila lahko pridemo katero koli noč.'" je novinarjem povedal Erdogan. Kot je dodal, Turčija nikakor ne more več trpeti groženj "teh terorističnih skupin", s čimer se je nanašal na kurdske borce.

"Destabilizacijski korak" ZDA

Kurdska milica YPG je imela ključno vlogo pri porazu skrajne skupine Islamska država na severovzhodu Sirije, vendar Turčija blizu svoje meje ne želi območja, ki bi bilo pod nadzorom Kurdov. Dejstvo, da so ZDA dale Turčiji zeleno luč za operacijo v Siriji, sicer predstavlja še enega izmed nenadnih in nepojasnjenih zasukov v zunanji politiki ZDA. Washington je s tem na cedilu pustil svoje dolgoletne zaveznike Kurde, piše Guardian. Demokratski kongresnik Roben Gallego je tako na Twitterju zapisal: "Dopustiti Turčiji vdor na sever Sirije je eden največjih destabilizacijskih korakov, kar jih ZDA lahko naredijo na Bližnjem vzhodu. Kurdi ZDA nikoli več ne bodo zaupali. Za lastno varnost bodo poiskali nove zaveznike ali neodvisnost."

Kurdski borci nadzirajo območje vzhodno od reke Evfrat ob turško-sirski meji. V odzivu so sporočili, da si želijo stabilnosti, a bodo odgovorili na vsak napad. "Ne bomo odlašali pri spremembi vsakega neizzvanega napada Turčije v vsesplošno vojno na celotni meji za samoobrambo in obrambo svojega ljudstva," je sporočil Mustafa Bali, tiskovni predstavnik Sirskih demokratičnih sil, kurdsko-arabskega zavezništva.

Kurdski borci so posvarili, da bodo odgovorili na vsak napad. Foto: Reuters

ZN: Pripravljamo se na najhujše

Združeni narodi pa so sporočili, da se po odločitvi ZDA, da Turčiji odprejo prosto pot za ofenzivo proti kurdskim milicam na severovzhodu Sirije, pripravljajo na najhujše. Kot so dodali, je v povezavi s posledicami načrtovane turške operacije veliko neodgovorjenih vprašanj.

"Ne vemo, kaj se bo zgodilo ... Pripravljamo se na najhujše," je v Ženevi povedal regionalni koordinator ZN-a za Sirijo Panos Mumcis. "S konceptom varnega območja imamo slabe izkušnje in ga pravzaprav nismo nikoli promovirali ali spodbujali," je dejal.

Mumcis je dal tudi jasno vedeti, da njegov urad ni vnaprej dobil nikakršnega obvestila v povezavi z odločitvijo ZDA. Dodal je tudi, da so prednostne naloge ZN-a zagotoviti, da prihodnja turška ofenziva ne bo vodila v nove selitve ljudi, da bo humanitarni dostop ostal odprt in da ne bo nobenih omejitev svobode gibanja. ZN ima pripravljen krizni načrt za primer novega trpljenja civilistov, a v organizaciji upajo, da ga ne bo treba uporabiti, je še povedal koordinator.

Evropska unija je opozorila, da bo ofenziva prizadela civiliste in povzročila množično razseljevanje prebivalstva, bo pa tudi resno ogrozila trenutna politična prizadevanja v Siriji. Pred ofenzivo je Turčijo posvarila tudi nemška vlada. "Vsako tovrstno posredovanje bi vodilo v dodatno stopnjevanje napetosti v Siriji," je dejala namestnica tiskovnega predstavnika nemške vlade.

Francija je Turčijo medtem pozvala, naj se izogiba dejanjem, ki bi bila nasprotna interesom koalicije proti Islamski državi. Francosko zunanje ministrstvo je še sporočilo, da bi morali džihadističnim borcem, pridržanim na severovzhodu Sirije, soditi tam, kjer so bili storjeni zločini. Evropske države namreč ne želijo sprejeti in same soditi svojim državljanom, ki so se bojevali v vrstah IS-ja.

Moskva pa je Ankaro pozvala k spoštovanju ozemeljske in politične celovitosti Sirije. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ob tem ponovil stališče Moskve, da morajo vse tuje sile, ki so v Siriji "navzoče nezakonito", zapustiti območje.

ZDA Turčiji odprle vrata na severovzhod Sirije