Palestinci ameriškemu načrtu nasprotujejo tako na Zahodnem bregu kot v Gazi. Foto: EPA

Predlog je Bela hiša na svoji spletni strani objavila v soboto, dva dni pred napovedano konferenco v Bahrajnu, na kateri naj bi razpravljali o gospodarskem delu "posla stoletja", kot v ZDA imenujejo svoj načrt za Bližnji vzhod. Konferenca v Manami bo potekala kljub neudeležbi Palestincev, ki izpostavljajo proizraelsko pristranskost ZDA.

Svetovalec in svak ameriškega predsednika Donalda Trumpa Jared Kushner je dejal, da je gospodarski pristop kot prvi "nujen", da se ga loči od političnega dela, saj bi bil tako "manj sporen", poroča Al Džazira.

Predlog sicer ne omenja temeljnih političnih vprašanj, kot so vojaška okupacija palestinskih ozemelj, pravica palestinskih beguncev in njihovih potomcev do vrnitve na domove, s katerih so bili ob ustanovitvi Izraela pregnani, in nadzor nad mejami.

Kushner Palestincem obljublja razpolovitev revščine. Foto: EPA

Namesto tega predlog vključuje 179 infrastrukturnih in poslovnih projektov, milijardo dolarjev vredno naložbo v palestinski turistični sektor in pet milijard dolarjev vredni transportni koridor, ki bi povezal okupirana Zahodni breg in Gazo.

Več kot pol omenjenih 50 milijard naj bi bilo vloženih na palestinskih ozemljih v 10 letih, preostanek pa bi se razdelil med Egipt, Libanon in Jordanijo.

Nekateri projekti naj bi bili uresničeni na egiptovskem Sinajskem polotoku, kjer naj bi koristili Palestincem v sosednji Gazi, obubožani palestinski enklavi, ki je pod izraelsko in delno egiptovsko blokado že 12 let, pod izraelsko okupacijo pa od leta 1967.

Kushner pravi, da bi 10-letni načrt "ustvaril milijon delovnih mest na Zahodnem bregu in v Gazi". Tako naj bi se po njegovih besedah brezposelnost med Palestinci znižala z okoli 30 na manj kot 10 odstotkov. Kushner še obljublja zmanjšanje revščine med Palestinci za polovico.

Palestinci: Potrebujemo osvoboditev, ne denarja

Palestinci so ameriški predlog gospodarskega načrta že zavrnili. "Najprej, prekličite zaporo Gaze, ustavite izraelsko krajo naše zemlje, virov in sredstev, dajte nam svobodo gibanja in nadzor nad našimi mejami, zračnim prostorom in ozemeljskimi vodami itd," je na družbnem omrežju Twitter zapisala Hanan Ašravi, članica izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). "Nato pa glejte, kako bomo kot svobodni in suvereno ljudstvo ustvarili živahno in bogato gospodarstvo," je dodala.

PLO je še sporočil, da je Kushnerjev načrt poskus podkupiti Palestince, naj sprejmejo izraelsko okupacijo.

Predsednik palestinske samoupravne oblasti Mahmud Abas je zavrnil predlagani načrt. "Gospodarski položaj ne bi smel biti predmet razprave pred političnim," je dejal v soboto. "Dokler ne bo politične rešitve, se z gospodarsko ne bomo ukvarjali".

Hanan Ašravi (PLO) poudarja, da Palestinci potrebujejo konec okupacije in zapore Gaze. Foto: EPA

Tudi palestinsko gibanje Hamas, ki vlada v Gazi, je Kusnerjev predlog zavrnil. "'Posel stoletja' zavračamo v vseh njegovih dimenzijah, gospodarski, politični in varnostni," je dejal predstavnik Hamasa Ismail Rudvan. "Vprašanje palestinskega ljudstva je nacionalistično vprašanje, je vprašanje ljudstva, ki želi biti svobodno od okupacije."

Palestina ni na prodaj in ni predmet pogajanj. Palestina je sveta zemlja, in okupator nima druge možnosti, kot da odide," je dejal.

Ustanovitelj portala Electronic Intifada Ali Abunimah je dejal, da "Trumpova administracija in drugi ameriški predstavniki, ki vodijo ta t. i. mirovni proces, aktivno podpirajo vse stvari, ki uničujejo palestinsko gospodarstvo, ki milijone Palestincev potiskajo v revščino in Palestincem preprečujejo, da uspejo".

Kot je dejal, je po podatkih Svetovne banke palestinsko gospodarstvo zaradi izraelskih omejitev za palestinska podjetja in kmetijstvo manjše za 35 odstotkov. Po mnenju ZN-a je izraelsko omejevanje palestinskega gospodarstva, vključno z omejitvami gibanja in prepovedmi uvoza, eden glavnih dejavnikov gospodarskih težav tega območja.

"Palestinci ne potrebujejo miloščine Jareda Kushnerja. Kar potrebujejo, je osvoboditev," je dejal Abunimah.

Konference v Bahrajnu se bo udeležilo več zalivskih držav, vključno s Savdsko Arabijo. Ameriška vlada upa, da bodo ravno te premožne države in zasebni vlagatelji prevzele večino stroškov načrta.

Potem ko so Palestinci zavrnili udeležbo na konferenci, Bela hiša ni povabila izraelske vlade, bo pa prišla majhna izraelska poslovna delegacija, poroča Al Džazira. Med državami, ki se konference ne bodo udeležile, sta tudi Libanon in Irak.

Zaradi pregona okoli 800.000 Palestincev ob ustanovitvi Izraela leta 1948 zdaj v sosednjih državah, predvsem Siriji, Libanonu in Jordaniji, živi več milijonov palestinskih beguncev in njihovih potomcev. Izrael jim kljub resolucijam ZN-a ne dovoli vrnitve na njihove domove, saj bi s tem spremenili demografsko sliko Izraela, ki se označuje za judovsko državo. Foto: Reuters

Očitki o podkupovanju

Medtem arabski analitiki, kot piše Reuters, gospodarski načrt označujejo kot podkupovanje nasprotnikov izraelske okupacije palestinskih ozemelj in plačilo arabskim državam, da dokončno sprejmejo milijone palestinskih beguncev, ki v njih živijo, ker se ne smejo vrniti na svoje domove v današnjem Izraelu.

Predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri je dejal, da se Libanon ne bo pustil zapeljati ameriškemu načrtu v zameno za nastanitev palestinskih beguncev. Libanonska politika dolgo vztraja, da se palestinski begunci ne smejo trajno naseliti v državi, kar naj bi bil eden od namenov Kushnerjevega načrta. Vlaganja "na račun palestinskega boja" v Libanonu ne bodo naletela na plodna tla, je dejal Beri. Po podatkih ZN-a je v Libanonu registriranih 470.000 palestinskih beguncev, uradni libanonski podatki pa govorijo o okoli 175.000 beguncih.

Konferenco v Bahrajnu so kritizirale tudi egiptovske levičarske in liberalne stranke. Označujejo jo za poskus "legitimacije" okupacije arabskega ozemlja.

Medtem ko ZDA predlagajo vzpostavitev sklada v vrednosti 50 milijard dolarjev, v katerega naj bi večino prispevale zalivske arabske države, ameriške zaveznice, in zasebni vlagatelji, pa so ZDA Izraelu v skladu z dogovorom iz časa predsednika Baracka Obama namenile rekordnih 38 milijard dolarjev samo vojaške pomoči v desetih letih. Foto: Reuters