Dimitrov je po pogovorih dejal, da so bili ti "odprti in iskreni", da se je z grškim kolegom pogovarjal o vseh vprašanjih, povezanih s sporom o imenu, in da pri nekaterih vprašanjih še vedno ostajajo razlike.

Dodal je, da so na srečanju tokrat govorili o časovnici in korakih po sklenitvi sporazuma ter njegovi uveljavitvi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kocias je potrdil, da so dosegli napredek, ostala pa so odprta nekatera vprašanja, ki so po njegovem mnenju najtežja.

Zunanja ministra sta se pogovarjala tri ure, njun pogovor pa je potekal v okviru dialoga o novem imenu Makedonije, ki poteka ob posredovanju odposlanca Združenih narodov Matthewa Nimetza. Ministra se bosta 4. in 5. maja znova sešla, tokrat v grškem mestu Solun.

Zaradi spora Grčija zavira približevanje Makedonije Evropski uniji in zvezi Nato, članica Združenih narodov pa je lahko postala le pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM).

Makedonsko-grški pogovori o rešitvi dolgoletnega spora so oživeli, ko je vodstvo makedonske vlade lani prevzel premier Zoran Zaev, ki upa, da bi bil spor z Grčijo glede uradnega imena Makedonije rešen do julijskega vrha Nata, tako da bi zavezništvo lahko razpravljalo o usodi njenega članstva. Pogoje za vstop je izpolnila že leta 2008, a zaradi nasprotovanj Aten ni bila sprejeta.

Makedonska vlada pod vodstvom socialdemokrata Zaeva je medtem v sredo preživela glasovanje o nezaupnici, ki jo je predlagal opozicijski VMRO-DPMNE. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, 62 jih je bilo proti.

Reševanje spora kot izdaja nacionalnega interesa
VMRO-DPMNE, ki je bil v Makedoniji vse do lanskega leta skoraj neprekinjeno na oblasti 11 let, je glasovanje o nezaupnici vladi predlagal, ker naj bi vlada pod vodstvom Zaeva izdala nacionalne interese, prav zaradi prizadevanj reševanja dolgoletnega spora z Grčijo glede uradnega imena Makedonije. Opozicija je vladi tudi očitala, da ni sposobna voditi ustanov in da ni izpolnila predvolilnih obljub.

Zaev je pred glasovanjem dejal, da je sedanja vlada nasledila popolni kaos in dolg, vreden 280 milijonov evrov. Dodal je, da sta za temeljne reforme potrebna čas in vključitev vseh političnih dejavnikov. Pozval je tudi h konstruktivnosti in vključenosti pri uresničevanju reform, da bi Makedonija postala članica EU-ja in zveze Nato, v državi pa bi zagotovili dostojno življenje za vse.

VMRO-DPMNE prekinil bojkot
Za razpravo pred glasovanjem so se v parlament po večmesečni odsotnosti vrnili poslanci stranke VMRO-DPMNE, ki se je konec lanskega leta odločila, da bo bojkotirala delo parlamenta zaradi aretacije nekaterih poslancev, ki so osumljeni sodelovanja v lanskih izgredih v makedonskem parlamentu.