Prav obstoječi volilni sistem je bil namreč visoka ovira na poti oblikovanja prve koalicijske vlade po 65 letih, ki je nastala po majskih parlamentarnih volitvah. Takrat se je zgodila sprememba na oblasti, saj so laburisti svoje mesto prepustili konservativcem in liberalnim demokratom.

Clegg vstop v vlado pogojeval s spremembo sistema
Konservativni voditelj in novi premier David Cameron je vsakršni reformi volilnega sistema dolgo nasprotoval, po volitvah pa dejal, da mora biti v ospredju oblikovanje stabilne, trdne vlade. Čeprav je bila v njegovi stranki močna tudi nasprotna stran, je privolil v volilne spremembe, kar je bil tudi ključni jeziček na tehnici, ki je prepričal voditelja liberalnih demokratov Nicka Clegga, da je njegova stranka vstopila v koalicijsko vlado.

Clegg se je namreč zavedal, da zdajšnji večinski sistem ne pušča veliko prostora za manjše, "tretje" stranke, ki so po navadi potisnjene v ozadje, v ospredju pa poteka boj med dvema največjima strankama, ki se konča z enostrankarsko vlado ene izmed njiju. Liberalni demokrati so na zgodovinskih majskih volitvah končali daleč zadaj za laburisti in torijci na tretjem mestu. Dobili so 57 sedežev v 650-članskem parlamentu.

Ponujena možnost - sistem preferenčnega glasu
Na referendumu se bodo volivci odločali o tem, ali si želijo od zdajšnjega enokrožnega večinskega sistema (t. i. first-past-the-post) preiti k modelu preferenčnega glasu, pri katerem volivci kandidate razvstijo po vrstnem redu, vsak, ki mu uspe dobiti več kot 50-odstotno podporo, pa postane zmagovalec. Če nikomur ne uspe dobiti večine, se zadnjeuvrščenega kandidata izloči, razvrstitve njegovih podpornikov glede drugih kandidatov pa se pripišejo njim. Ta postopek se ponavlja, dokler nekdo ne dobi 50 odstotkov. Podoben sistem velja na primer v Avstraliji. Clegg je ves čas zagovarjal opaznejši prehod k proporcionalnemu sistemu, a je nato privolil v kompromisni predlog sistema preferenčnega glasu.

Po besedah nekega vladnega uradnika bo Nick Clegg, ki opravlja funkcijo namestnika premierja, v prihodnjih dneh objavil, da bo referendum potekal petega maja leta 2011, torej skupaj z lokalnimi volitvami v Angliji ter splošnimi volitvami na Škotskem in v Walesu.

Sistem preferenčnega glasu je sprejemljiv tudi za najverjetnejšega novega voditelja laburistov, nekdanjega zunanjega ministra Davida Milibanda.