"Tveganje ebole je vedno prisotno," opozarjajo preventivna sporočila oblasti v Slonokoščeni obali, ki je zdaj vzhodni branik pred boleznijo. Na zahodu Senegalu ni uspelo. Foto: EPA
Ebola
Ebolo so prvič odkrili leta 1976 v DR Kongu. Takrat je umrlo 280 ljudi oz. 88 odstotkov vseh okuženih. Do letos je bil to najsmrtonosnejši izbruh hemoragične mrzlice, za katero ni cepiva niti pravega zdravila. Foto: Reuters

Neprijetno novico o širjenju nalezljive bolezni je v Dakarju potrdila senegalska zdravstvena ministrica Awa Marie Coll Secktold. "Rezultat testa na Pasteurjevem inštitutu v Dakarju je bil pozitiven," je potrdila ministrica in dodala, da je oboleli človek državljan Gvineje, ki študira v Senegalu. 21-letni študent je bil v domovini na opazovanju, nato pa je izginil in pobegnil v sosednjo državo, kjer je zdaj v karanteni.

Dakar prestolnica Zahodne Afrike
V Gvineji je februarja tudi izbuhnila bolezen, ki zdaj ustrahuje Zahodno Afriko in skrbi Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Dakar velja za najpomembnejše gospodarsko-politično središče Zahodne Afrike, zaradi česar obstaja bojazen, da bi se lahko bolezen še razširila v sosednje države in po svetu.

Ebola prišla tudi v rojstno deželo
Tokratni izbruh ebole je prvi smrtonosni v Zahodni Afriki in je že pred meseci postal najsmrtonosnejši v vseh 40 letih, odkar poznamo to nevarno in neozdravljivo bolezen. Po najnovejših uradnih podatkih centra za nadzor in preventivo nalezljivih bolezni (CDC) je zaradi ebole umrlo 1.552 ljudi, skupno pa je zbolelo 3.069 ljudi (v četrtek objavljeni podatki se nanašajo na stanje 26. avgusta). Pred dnevi so prve primere odkrili tudi v Demokratični republiki Kongo, kjer so leta 1976 prvič odkrili ebolo in kjer je ta v zadnjih desetletjih že večkrat izbruhnila, a še zdaleč ne v takšnem obsegu kot tokrat v Zahodni Afriki.

V resnici tudi do štirikrat več žrtev
WHO pri tem opozarja svetovno javnost, da sta številki verjetno nekajkrat višji od dejanskega stanja, saj gre pri uradnih številkah večinoma za laboratorijsko potrjene primere oz. utemeljene sume hemoragične mrzlice. Po oceni WHO-ja je lahko dejansko število umrlih in obolelih za ebolo tudi do štirikrat večje.

Zelo, zelo majhno tveganje za Evropo
Osamiti je treba bolezen, ne prizadetih držav, opozarja Evropska unija, kjer so pozvali k usklajenemu in celovitemu mednarodnemu spoprijemanju s hemoragično mrzlico ebolo. EU pri tem ponavlja, da je tveganje v Evropi zelo, zelo majhno.

"Ebola si zasluži vso našo pozornost," opozarjajo viri. "To namreč ni le zdravstvena in humanitarna, temveč sistemska težava, saj bolezen spodkopava vse sektorje v prizadetih državah, poleg zdravstva tudi trgovino, kmetijstvo in promet," so ponazorili.

Odpovedi poletov preveč paničen odziv?
V Evropi je tveganje zelo, zelo majhno, saj je zelo malo verjetno, da bi lahko ebola dosegla EU. Za zdaj so znani le trije primeri okužb ljudi iz EU-ja, ki so bili v Zahodni Afriki. O njih so poročale Španija, Velika Britanija in Nemčija.

"Osamiti je treba bolezen, ne pa tudi držav, saj se te tako ne morejo boriti z njo," so posvarili v Bruslju in opozorilo utemeljili z besedami, da je vse preveč paničnih in nepremišljenih odpovedi poletov v te države oziroma iz njih.