33 let po tem, ko je Eta (Euskadi Ta Azkatasuna oziroma Baskovska domovina in svoboda) ubila policijskega načelnika Carlosa Díaza Arcocho z avtomobilom bombo, je njegova hčerka dejala, da ni Eta dosegla ničesar in da je le sejala strah in žalost.

Kot je dejala Teresa Díaz Bada, je "seveda odlično, da ni več žrtev, a pod nobenimi pogoji se ne bi smeli zahvaljevati Eti". Po njenih besedah so bila vsa leta terorizma zaman.

Díaz Arcocha je bil eden izmed okoli 850 ljudi, ki jih je Eta ubila v polstoletnem delovanju z namenom vzpostaviti neodvisno državo na ozemljih severne Španije in južne Francije. Eta se je za žrtve, ki jih je povzročila, ob koncu svojega obstoja opravičila.

Samo v enem napadu leta 1987 v Barceloni je ubila 21 ljudi. Leta 1980, ki je bilo najbolj krvavo v Etinem delovanju, je organizacija ubila 118 ljudi. BBC medtem poroča, da skoraj pol ubojev, ki se pripisujejo Eti, ni bilo v celoti preiskanih.

Več kot polovica žrtev, 443, je bilo pripadnikov policije in polvojaške civilne garde, poroča tiskovna agencija Europa Press. Ubitih je bilo tudi 58 poslovnežev in 39 politikov.

Tudi država je ubijala civiliste
Brutalnost Etinih bombnih napadov je prispevala k upadu ljudske podpore za njen boj. A po mnenju nekaterih bi se morala opravičiti tudi španska država. Španija je namreč v boju proti baskovskim separatistom uporabljala nezakonite oborožene skupine, znane kot Gal oziroma Protiteroristične osvobodilne skupine.

Med letoma 1983 in 1986 so skupine Gal ubile 27 ljudi, med njimi pa jih vsaj devet ni bilo povezanih z Eto. Še več ljudi so te skupine s podpore države ranile, pravi Paddy Woodworth, ki je veliko pisal o Eti, navaja pa ga Reuters.

Zaradi vpletenosti v kampanjo Gal je bilo zaprtih več uslužbencev vlade in represivnih organov.

Mučenja, ki jih je izvajala država
Baskovska regionalna vlada je lani naročila poročilo, ki je ugotovilo več kot 4.000 domnevnih primerov mučenja, ki naj bi ga v povezavi z vprašanjem Ete izvajale vladne varnostne sile med letoma 1960 in 2014. Do sodb je prišlo le v 20 primerih mučenja.

Ob tem španska vlada večino od 243 članov Ete namenoma drži zaprte v zaporih daleč od njihovih družin. Gre za del t. i. politike razpršenosti. Olatz Iglesias, katere oče Juan Carlos Iglesias zaradi umora prestaja 29-letno zaporno kazen 700 kilometrov od doma njegove družine, je dejala, da je za zapornike najhujša kazen ta, da so na ta način kaznovani tudi njihovi sorodniki.

V Španiji naj bi bila na prostem le peščica članov Ete, nekaj deset pa naj bi jih živelo v tujini, predvsem v latinskoameriških državah, kot sta Venezuela in Kuba.

Nizka podpora neodvisnosti Baskije
Podpora neodvisnosti Baskije niha. Anketa, ki jo je novembra lani izvedla zasebna Univerza Deusto, kaže, da neodvisnost podpira le 14 odstotkov ljudi. Eden izmed dejavnikov za nižjo podporo neodvisnosti naj bi bil tudi gospodarski uspeh, povezan s fiskalno avtonomijo baskovske pokrajine. Baskija ima ob tem eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Španiji.

Baskija ima večjo avtonomijo od preostalih 16 španskih pokrajin. Ima svojo policijo, izobraževalni sistem, uradni jezik in poseben finančni odnos z Madridom. Te posebnosti pa so bile pokrajini dodeljene z ustavo iz leta 1978 in ne kot posledica Etinih dejanj, poroča BBC.

Eta je 5. septembra 2010 sporočila, da ne bo več izvajala napadov, januarja leto pozneje pa je razglasila trajno in "mednarodno preverljivo" premirje. Takrat je sicer zavrnila razorožitev. Aprila 2017 pa je Eta razkrila svoje zaloge orožja v Franciji in sporočila, da se je dokončno razorožila.