Predstavitev projekta nove tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika v Dunkirku, januar 2023. Foto: Reuters
Predstavitev projekta nove tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika v Dunkirku, januar 2023. Foto: Reuters

Komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra je poudaril, da je treba ukrepe proti podnebnim spremembam načrtovati takoj, saj bo neukrepanje vodilo v vse večje stroške zaradi podnebnih sprememb.

"Boj proti podnebnim spremembam je maraton, ne sprint. Leto 2040 se zdi daleč. Vendar pa prej ko začnemo načrtovati in delati za dosego cilja, bolje bomo opremljeni za nadaljevanje in zaključek tega potovanja," je še povedal komisar za podnebno ukrepanje.

Splošni cilj zmanjšanja izpustov, ki ga je predlagala Evropska komisija, je bil v mejah, ki so jih priporočili znanstveni svetovalci EU-ja, vendar je komisija oslabila priporočila v povezavi s kmetijstvom. To je bil odziv na večtedenske proteste kmetov, ki so bili ogorčeni nad okoljevarstvenimi pravili EU-ja.

V prejšnjem osnutku priporočil je bilo navedeno, da bi moralo kmetijstvo za 30 odstotkov zmanjšati izpuste, ki niso povezani z ogljikovim dioksidom, da bi lahko izpolnili splošni podnebni cilj do leta 2040.

Evropska komisija je navedla, da bi moral EU za celotno gospodarstvo določiti cilj 90-odstotnega zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z letom 1990.

Načrt EU-ja, ki je bil pripravljen kljub nasprotovanju nekaterih vlad in evropskih poslancev do okoljevarstvenih pravil, se osredotoča na ustvarjanje prednosti v čistih tehnoloških panogah in ohranjanju javne podpore podnebni politiki pred prihajajočimi evropskimi volitvami.

Potrebna bodo vlaganja v industrijo in energetsko infrastrukturo

Izvršni podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zeleni dogovor, Maroš Šefčovič je na novinarski konferenci pojasnil, da so pri pripravi priporočila upoštevali ostro konkurenco na področju tehnologij z nizkimi izpusti. Zato je treba po njegovem mnenju tesno sodelovati z industrijo.

Hoekstra, Simson in Šefčovič na tiskovni konferenci v Evropskem parlamentu. Foto: EPA
Hoekstra, Simson in Šefčovič na tiskovni konferenci v Evropskem parlamentu. Foto: EPA

Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je med pogoji za dosego cilja za leto 2040 izpostavila še prenovo energetske infrastrukture in potrebo po naložbah v energetski sektor. Med letoma 2030 in 2040 bo treba vložiti več kot 670 milijard evrov letno.

Obenem se je zavzela za pragmatičen pristop, kar pomeni, da bo treba izkoristiti vse tehnologije. Zato je Bruselj danes predstavil tudi strategijo za upravljanje ogljika.

"Osredotočiti se moramo na okvir, ki bo zagotovil, da bodo imeli od podnebnega prehoda koristi vsi državljani," je zapisano v poročilu Evropske komisije. "Podnebni ukrepi morajo vključevati vse, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podpori tistih, ki se spopadajo z največjimi izzivi."

Razprava o ogljični nevtralnosti se šele začenja

S tem se bo razprava o evropski podnebni nevtralnosti do leta 2050 šele začela, a bosta naslednje korake sprejela Evropska komisija in parlament, ki bosta oblikovana po junijskih volitvah v EU.

Evropski poslanci so pozdravili predlog zmanjšanja izpustov, vendar je bil načrt deležen tudi kritik, da bodo ukrepi prizadeli evropsko industrijo, kmete in evropske državljane, ki se spopadajo z revščino.

Poslanec EPP-ja Peter Liese je poudaril, da predlog komisije ne sme škoditi interesom kmetov. "Kmetijstva nam ni treba potiskati v kot in ga siliti. To je edini sektor, ki resnično odstranjuje CO2 iz ozračja. Moramo jim pomagati in jih podpirati," je dejal.

Predlog evropske komisije omogoča stabilnost in trajnost, ki ju Evropa potrebuje, je dejal Mohamed Chanim (S&D), po njegovem mnenju pa bi lahko bili še bolj ambiciozni.

Pascal Canfin iz stranke Renew je opozoril, da je treba vzpostaviti pogoje, ki bodo to omočili, in sicer ustrezno financiranje zelenega prehoda.

Poslanci iz vrst Zelenih so komisiji očitali premalo ambicioznosti pri načrtih za gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih virih energije. Potrebujemo pogumne smernice in obnovljive vire energije, je dejal Michael Bloss.

Do predloga Evropske komisije so bili kritični predvsem poslanci iz vrst desnih konservativcev in reformistov (ECR) ter skrajno desne skupine Identiteta in demokracija (ID), ki so opozarjali, da bodo cilji zelenega prehoda prizadeli industrijo, kmete in zaradi draginje vse evropske državljane. Okoljske ambicije Bruslja je treba združiti z načrtom za evropsko gospodarstvo, saj si ne moremo privoščiti, da bi imeli trajnostno Evropo brez podjetij, industrije in raziskav, so povedali v razpravi.

Ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bo morala okrepiti tudi Slovenija, je sporočil državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Cilj je po njegovih besedah uresničljiv.

Dodal je, da priporočilo komisije vključuje enoten cilj na ravni EU-ja, medtem ko še ni znano, kaj bo to pomenilo za posamezno članico.

Do načrta kritične nevladne organizacije

Po mnenju nevladnih naravovarstvenih organizacij načrt EU-ja ni dovolj za uspešno spopadanje z globalnim segrevanjem.

"Večja ambicioznost je seveda dobrodošla, vendar pa cilj 90-odstotnega zmanjšanja ni dovolj za izpolnitev cilja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje," je povedala direktorica evropskega združenja nevladnih organizacij s področja boja proti podnebnim spremembam CAN Europe Chiara Martinelli.

Po mnenju CAN Europe, ki združuje več kot 200 organizacij iz 40 evropskih držav, bi si moral EU zastaviti cilj ničelnih izpustov do leta 2040. V sporočilu za javnost so dodali, da je njihova nedavna raziskava pokazala, da bi takšen cilj prinesel 1000 milijard evrov gospodarskih koristi do leta 2030.

Evropska politika v sklopu podnebnih sprememb prehaja v težavno obdobje, saj se bo morala lotiti sprememb na občutljivih področjih, kot je kmetijstvo, tradicionalne industrije pa se spopadajo z močno konkurenco zelenih tehnologij iz Kitajske.

Drugi EU-dokument, prav tako objavljen v torek, opisuje načrte za zajem in shranjevanje več sto milijonov ton izpustov CO2 do leta 2050, eno od številnih industrijskih področij, ki zahtevajo velike tehnološke naložbe.

Evropski načrt zmanjšanja izpustov do leta 2040 bi temeljito spremenil razmerja porabe energijskih virov v EU-ju, saj bi se postopoma ukinilo kurjenje premoga, skupna poraba fosilnih goriv bi se zmanjšala za 80 odstotkov in nadomestila z energijo iz obnovljivih virov in jedrsko energijo.