Poškodovana je več kot polovica Bejruta. Foto: Reuters
Poškodovana je več kot polovica Bejruta. Foto: Reuters

Sredstva bi denimo namenili za medicinsko opremo in zaščito kritične infrastrukture.

EU je Libanonu že priskočila na pomoč z napotitvijo več kot 100 za iskanje in reševanje izurjenih gasilcev z vozili, psi in nujno medicinsko opremo. Ponudila je tudi dodatne ekipe, zlasti za zaznavanje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi.

Macron v Bejrutu napovedal pomoč in Libanon opozoril na nujnost reform

Unija je dala Libanonu na razpolago tudi vojaško ladjo z zmožnostjo helikopterskega reševanja ter medicinsko in zaščitno opremo ter uporabo svojega satelitskega sistema Copernicus za pomoč pri oceni razsežnosti škode.

Poleg tega je Evropska komisija pripravljena sprostiti dodatnih 33 milijonov evrov za nujno pomoč, medicinsko podporo in opremo, pa tudi zaščito kritične infrastrukture. Glede na oceno nadaljnjih humanitarnih potreb bo komisija razmislila o dodatni podpori.

Dolgoročnejša podpora za obnovo

Von der Leynova in Diab sta sicer razpravljala tudi o dolgoročnejši podpori, ki jo lahko EU nudi državi pri procesu obnove. Von der Leynova je izpostavila možnost mobilizacije strokovnjakov in opreme v pomoč pri ocenjevanju škode in obravnavi nevarnih snovi, kot so azbest in druge kemikalije.

V Libanon je danes pripotoval francoski predsednik Emmanuel Macron. Foto: Reuters
V Libanon je danes pripotoval francoski predsednik Emmanuel Macron. Foto: Reuters

Komisija je po njenih besedah v teh za Libanon težavnih časih pripravljena razmisliti tudi o načinih za okrepitev trgovinskih odnosov, zlasti v obliki preferencialne trgovine in carinskih olajšav.

Von der Leynova je ponudila tudi podporo pri izvedbi ocene potreb obnove mesta in okrevanja države, pa tudi podporo pri pogovorih z mednarodnimi finančnimi institucijami, ki bi lahko prinesli dodatno ekonomsko podporo.

EU po njenih besedah kot zelo pomembno dojema enotnost in stabilnost Libanona, ki sta danes tako mednarodno kot regionalno toliko bolj pomembni. Ta tragični trenutek bi moral biti "priložnost za združitev vseh političnih sil okrog narodnega prizadevanja za odgovor na številne izzive, s katerimi se sooča država".

Libanon preživlja največjo gospodarsko krizo od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990, na političnem prizorišču pa vlada velika razdeljenost. V državi so poleg tega od oktobra lani potekali protivladni protesti, zaradi katerih je odstopil takratni premier Saad Hariri.

Proteste z zahtevami po odhodu vladajoče elite, ki je po njihovem mnenju nesposobna in skorumpirana, obsežnih reformah in tehnokratski vladi neodvisnih strokovnjakov so ustavile epidemija in omejitve oblasti.