Dunaj vabi tudi s pestro ponudbo kulturnih in drugih dogodkov. Foto: EPA

Na vrh lestvice prestolnic, ki prebivalkam in prebivalcem zagotavljajo najvišjo kakovost življenja, Dunaj že vrsto let uvrščata gospodarska revija Economist in revija Mercer, nagrado za pametno mesto pa je Dunaju podelila tudi ustanova Roland Berger. Na obisku v Ljubljani je bil v okviru dunajskih dnevov, v sklopu katerih so v sredo predstavili dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja čezmernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami, prvič župan Dunaja Michael Ludwig. Danes so na konferenci, ki poteka v prostorih Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, spregovorili o dunajskih alternativnih oblikah bivanja za starejše, tehnologijah za starejše ter načinih spopadanja z revščino in brezdomstvom.

Več o dobrih praksah in vizijah Dunaja v nadaljevanju v pogovoru z županom Michaelom Ludwigom.

Dunaj se že deset let ponaša z nazivom, da je najboljše mesto za bivanje na svetu. Zanima me, čemu pripisujete takšen uspeh; je to dobro vodenje mesta, dobra ekipa, sodelovanje s prebivalci, ne nazadnje dovolj denarja ali kaj drugega?
V različnih mednarodnih primerjavah, kar se tiče kakovosti življenja, se vedno znova znajdemo na prvem mestu, tako pri reviji Mercer, pa tudi pri gospodarski reviji Economist in tudi ekonomska ustanova Roland Berger nam je podelila takšno nagrado, kjer je primerjala 150 pametnih mest. Razlogov za to je več. Kot prvo bi navedel že dolgotrajno trajnostno politiko, ki v osrčje postavlja človeka in ne gospodarskih interesov. Drugo je visok delež podjetij, ki jih upravlja občina, tretjič je treba omeniti gospodarski uspeh in četrtič: zelo močno podpiramo sobivanje in sodelovanje s socialnimi partnerji.

In katere teme so pomembne za mesti, kot sta Dunaj in Ljubljana?

Tu je treba omeniti predvsem izobraževanje. Mi že zadnjih deset let omogočamo brezplačne vrtce, kajti za nas so vrtci prvi korak v izobraževalnem sistemu. Razvili smo tudi nov izobraževalni sistem – tako imenovane izobraževalne kampuse, kjer imamo vrtce, osnovne šole in nadaljevalne šole vse na enem mestu in so obkrožene z veliko zelenja. Veliko stavimo na znanost, izobraževanje in raziskave.

Intervju z županom Dunaja dr. Michaelom Ludwigom

Omenili ste trajnostni razvoj. Pred kratkim sem si na Dunaju lahko ogledala nekaj vaših tako imenovanih zelenih streh, ki so del vaše strategije za prilagajanje na podnebne spremembe. Prosim vas, ali lahko navedete nekaj glavnih vidikov te strategije in načinov, na katere jo uresničujete.

Razvili smo tako imenovano strategijo pametnega mesta, ki vsebuje tudi načrt za zaščito pred podnebnimi spremembami. To strategijo smo razvijali preteklih dvajset let. Gre za to, da dosežemo funkcionalno mešanico kakovostnega bivanja, delovnih mest in zelenih površin. Na eni strani sledimo cilju zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida, kar poskušamo doseči s povečanim obsegom javnega prometa, hkrati veliko vlagamo na področje novogradenj in sanacij obstoječih stavb, kjer vključujemo ukrepe večanja izolacij, s čimer zmanjšujemo izgube energije. Po principu pasivne gradnje smo zgradili največje naselje na svetu in od leta 1990 nam je uspelo izpuste ogljikovega dioksida zmanjšati za 40 odstotkov, tej strategiji še naprej dosledno sledimo. To sta torej dve področji, ki se jima posvečamo. Treba pa se je tudi naučiti ravnati s posledicami podnebnih sprememb. Predvsem je treba v velemestu, ki se segreva, ljudi obvarovati pred vročino.

Dunaj se ponaša tudi z zelo ugodnimi socialnimi politikami. Že sami ste omenili npr. povečano gradnjo stanovanjskih sosesk. Zanima me, ali nameravate v prihodnje nadaljevati tovrstne socialne politike in zakaj so pomembne tako za skupnost kot za nadaljevanje razvoja mesta.

Dunaj je eno izmed tistih evropskih mest, katerih število prebivalcev najbolj raste, zato so se potrebe po stanovanjih tudi zelo močno povečale. Prednost Dunaja pa je v tem, da ima ogromno stanovanj v svoji lasti, se pravi v lasti mesta. Takšnih stanovanj je več kot 220.000. K temu pa dodajte še 200.000 stanovanj, ki jih Dunaj sofinancira v obliki zadrug. Torej kar 62 odstotkov Dunajčanov živi v sofinanciranih stanovanjih, se pravi v stanovanjih, ki si jih lahko privoščijo. Pomembno pa je, da se določijo tudi ukrepi za prihodnost, zato smo si zadali, da bomo vsako leto finančno podprli od 7.000 do 9.000 stanovanj, hkrati pa bomo poskrbeli za sanacijo obstoječih stavb. Treba se je prilagoditi rasti prebivalstva in hkrati nuditi vso tehnično in socialno infrastrukturo.

V čem bi lahko primerjali Dunaj in Ljubljano?

Obe mesti – tako Dunaj kot Ljubljana – sta zelo zeleni mesti. Zato je pri povečani gradnji stanovanj izziv ohraniti zelene površine. Nam je v preteklih letih, kljub povečani gradnji stanovanj, celo uspelo povečati delež zelenih površin.

Ta pogovor sva začela s tem, da je Dunaj že vrsto let prestolnica, v kateri je najbolje živeti, pa bi vas za zaključek tega intervjuja rada vprašala, kakšni so vaši načrti za prihodnjih deset let. Kje bodo vaše prioritete upravljanja mesta?

Pomembno je, da se bomo znali spoprijeti z izzivi, ki so pred nami. Na prvem mestu je izziv, ki ga predstavlja rast mesta, pri tem rastočem mestu bo treba ohraniti socialno in funkcionalno mešanico. Hkrati pa se bo treba spopasti z novimi izzivi, ki jo prinaša digitalizacija. Naš cilj je postati digitalno središče Evrope. Želimo tudi izkoristiti prednosti Dunaja kot gospodarskega središča. Hkrati pa moramo zelo paziti, da ne bomo postali Dunaj dveh hitrosti; tistih, ki napredujejo, in tistih, ki zaostajajo. Predvsem si bomo prizadevali za to, da bo v središču še vedno človek.