Scholz je ob nastopu mandata napovedal, da bo menjavo izkoristil kot dobro priložnost za nov začetek za Nemčijo. "To bo dober začetek za našo državo. V vsakem primeru bom naredil vse, da bo tako," je povedal 63-letni Scholz.
Dolgoletna kanclerka Angela Merkel je Scholzu uradno predala posle in mu zaželela "mirno roko" pri vodenju države, ki je sredi četrtega vala covida-19. Opozorila ga je tudi, da je to težka služba. "Ampak če se tega lotiš z veseljem, je morda prevzemanje odgovornosti za to državo ena najlepših nalog," je dejala.
Scholz je v kratkem govoru Merkel pohvalil kot izjemno kanclerko in se ji zahvalil za tesno in zaupljivo sodelovanje v zadnjih letih. Scholz je bil v zadnji vladi Angele Merkel finančni minister in tudi podkancler, v preteklosti pa minister za delo.
V prisegi je Scholz obljubil, da se bo trudil za blaginjo Nemčije in njenih prebivalcev. Ob koncu prisege ni prosil Boga za pomoč, kar je sicer običajna fraza v prisegah.
V svojem prvem televizijskem intervjuju po današnjem imenovanju na čelo nemške vlade je posvaril pred posledicami, ki bi jih morebitna invazija Rusije na Ukrajino lahko imela za prihodnost plinovoda Severni tok 2. Milijarden projekt izgradnje plinovoda, ki bo Nemčiji pod Baltskim morjem dobavljal ruski plin in pri tem zaobšel Ukrajino, že leta buri duhove, saj naj bi še okrepil odvisnost Evrope od ruskega plina. Še posebej mu nasprotujejo ZDA, ki so zaradi plinovoda že tudi uvedle sankcije, a ne proti Nemčiji.
Scholz je deveti nemški kancler in četrti socialdemokratski kancler za Willyjem Brandtom, Helmutom Schmidtom in Gerhardom Schröderjem. Od ustanovitve leta 1949 so Nemčijo 52 let vodili kanclerji iz vrst konservativne unije, socialdemokrati pa so bili na čelu vlade 20 let.
Scholza niso podprli vsi poslanci nove koalicije
Scholza je za novega kanclerja najprej potrdil nemški parlament. Skupno je glasovalo 707 poslancev, 395 jih je podprlo Scholza, 303 so glasovali proti. Šest poslancev se je glasovanja vzdržalo, trije glasovi pa so bili neveljavni. Po glasovanju v parlamentu so Scholza obdali poslanci, ki so mu čestitali in mu predali šopek.
Nova, bolj leva koalicija socialdemokratov (SPD), Zelenih in liberalcev (FDP), po barvah strank imenovana tudi semafor, ima v parlamentu večino 416 poslancev – kar pomeni, da Scholza niso podprli vsi poslanci koalicije.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je po potrditvi v bundestagu Scholza v predsedniški palači tudi uradno imenoval za kanclerja. Sledili sta prisega v parlamentu in predaja poslov od Angele Merkel.
Minister Zelenih na imenovanje k predsedniku s kolesom
Scholz je nato skupaj s svojo ministrsko ekipo znova odšel k predsedniku države, ki jim je predal potrdila o imenovanju na položaje, da so lahko pozneje uradno prisegli. Večinoma so pot od parlamenta do palače opravili v limuzinah, le minister za prehrano in kmetijstvo iz vrst Zelenih Cem Özdemir je na sprejem prišel s kolesom.
Z imenovanjem kanclerja ter 16 ministrov in ministric se je po desetih tednih končalo povolilno obdobje.
Scholz na prvi obisk v Francijo
Vabljeni k poslušanju Studia ob 17.00
Scholz je medtem že napovedal svoje prve obiske v tujini. V petek ga bo najprej v Parizu sprejel francoski predsednik Emmanuel Macron, pozneje pa se bo v Bruslju srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Zvečer se bo srečal tudi z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom.
Podoben program ima tudi nova zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki se bo v četrtek v Parizu srečala s francoskim kolegom Jean-Yvesom Le Drianom. Še isti dan bo odpotovala v Bruselj, kjer se bo sešla z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Josepom Borrellom in Stoltenbergom. V petek jo bo v Varšavi sprejel poljski zunanji minister Zbigniew Rau.
Koalicija semafor: Najprej pandemija, nato podnebje
Glasovanje o novem kanclerju je sledilo le dan po podpisu 177 strani dolgega koalicijskega sporazuma. Pred tem so člani vseh treh strank prepričljivo potrdili koalicijski dogovor, s katerim Nemčija prvič na zvezni ravni dobiva t. i. koalicijo semaforja.
Ena osrednjih točk koalicijske pogodbe je boj proti podnebnim spremembam, med drugim z opustitvijo premoga do leta 2030 in doseganjem ogljične nevtralnosti do leta 2045. A ena prvih nalog, s katerimi se bo morala spopasti nova nemška vlada, je pandemija covida-19, pri čemer se omenja tudi možnost uvedbe obveznega cepljenja.
Glede ministrstev so se v koalicijski pogodbi dogovorili, da ima SPD kanclerja in šest ministrstev, med drugim za notranje zadeve, zdravje, obrambo ter delo in socialne zadeve. Zeleni so si izborili pet ministrstev, med drugim zunanje ter ministrstvo za gospodarstvo in podnebno politiko. Liberalci bodo vodili štiri ministrstva, vključno s finančnim.
Novemu kanclerju čestitali tudi Kitajska in Rusija
Iz Evrope in sveta se po izvolitvi v parlamentu vrstijo čestitke novemu nemškemu kanclerju. Med drugim so mu uspešno delo že zaželeli voditelji vseh evropskih institucij, čestitke je prejel tudi iz Kitajske.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen mu je v tvitu čestitala za izvolitev in mu zaželela dober začetek ter nadaljnje zaupanja polno sodelovanje za močno Evropo. Kot je dodala, se veseli skorajšnjega srečanja v Bruslju.
Podobno se sodelovanja "za močno in suvereno Evropo" veseli predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je obenem zahvalil Angeli Merkel za vsa leta sodelovanja. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pa je ob čestitkah Scholzu in njegovi vladi zaželel srečo pri spopadanju z velikimi izzivi, ki so pred Nemčijo in Evropo.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron se je najprej zahvalil nekdanji kanclerki: "Hvala, da nisi pozabila lekcij zgodovine, da si toliko naredila za nas in z nami za napredek Evrope," je ob tem sporočil v tvitu. Pozneje se je obrnil še k Scholzu in zapisal, da bodo nadaljevanje pisali skupaj. "Za Francoze, za Nemce, za Evropejce," je zapisal in dodal, da se vidita v petek. Takrat se namreč Scholz na svojo prvo pot v tujino podaja v Pariz.
Čestitke pa je novi nemški kancler prejel tudi iz Kitajske. Tako predsednik Ši Džinping kot premier Li Kečjang sta mu čestitala v telefonskem pogovoru. Ši je označil državi kot strateški partnerici. Izrekel se je za sodelovanje in izmenjavo med državama, da bi odnose dvignili "na novo raven". Li pa je vezi med država označil za "najpomembnejše dvostranske odnose na svetu".
Iz Kremlja so sporočili, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi "konstruktivnih odnosov" z novim nemškim kanclerjem in upa v kontinuiteto v odnosih med državama. Želijo si, da bi nemška stran še naprej izhajala iz "razumevanja, da za rešitev najtežjih razlik ni alternative dialogu", je dejal novinarjem tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in napovedal, da bo Putin Scholzu zagotovo poslal telegram s čestitkami.
Kdo je Olaf Scholz?
V prvi koalicijski vladi Angele Merkel s SPD-jem je bil minister za delo, pozneje pa tudi župan Hamburga.
V predvolilni kampanji je obljubljal zvišanje minimalne plače na 12 evrov na uro, stabilizacijo pokojninskega sistema in bistveno krepitev obnovljivih virov energije. Na splošno se je SPD v volilnem boju skušal volivcem predstaviti kot bolj zelen, socialno pravičen in v prihodnost usmerjen od unije CDU/CSU, s katero je bil v preteklih letih v koaliciji.
Scholz podobno kot Angela Merkel velja za pragmatičnega in umirjenega politika. Miren ostane tudi v najbolj napetih trenutkih, kar je bilo opaziti v televizijskih soočenjih.
Umirjenost mu je koristila tudi pri opravljanju nalog nemškega finančnega ministra v času pandemije covida-19, ko je država v nasprotju s tradicionalno fiskalno usmeritvijo globoko segla v žep, da je lahko z milijardami evrov pomagala prizadetim.
Čeprav danes spada v t. i. konservativno krilo nemških socialdemokratov, je na začetku politične kariere v 70. letih prejšnjega stoletja zagovarjal bolj leva stališča. V letošnji predvolilni kampanji so njegovi nasprotniki iz vrst konservativcev ves čas opozarjali, da bi lahko, če bo zmagal, oblikoval vlado s skrajno levo stranko Levica.
Sam se o tem ni nikoli dokončno izrekel, je pa dal jasno vedeti, da bi rad sodeloval predvsem z Zelenimi. Ena osrednjih točk koalicijske pogodbe je boj proti podnebnim spremembam, ena prvih nalog, s katerimi se bo morala spopasti vlada, pa je pandemija covida-19, pri čemer Scholz zagovarja možnost uvedbe obveznega cepljenja.
Prav tako obljublja preboj in napredek ter drugačen slog vladanja kot doslej, "ne politike najmanjšega skupnega imenovalca, ampak velikih učinkov". Jasno je že dal tudi vedeti, da je njegov cilj ostati na čelu vlade dlje kot le en mandat.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje