Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg v pogovoru z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Foto: Reuters
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg v pogovoru z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Foto: Reuters

Po njegovih besedah so se voditelji držav članic strinjali glede obsežnega paketa pomoči Ukrajini, ki bo med drugim vseboval varne komunikacijske povezave, medicinsko pomoč, nafto, opremo za odkrivanje min in več sto sistemov proti letalnikom.

Med Stoltenbergovo novinarsko konferenco, je Nato objavil deklaracijo, ki so jo na srečanju sprejeli voditelji. V njej je zapisano, da bo Nato okrepil svojo obrambo in da bo Švedsko in Finsko povabil, naj se vključita v zavezništvo.

Vrh Nata označil Rusijo za glavno grožnjo

Rusijo so ob tem označili za največjo in neposredno grožnjo varnosti zaveznic. Ruski napad na Ukrajino spodkopal mednarodno varnost in stabilnost ter da "Rusija predstavlja največjo in neposredno nevarnost zavezništvu ter miru in stabilnosti v Evroatlantskem območju," še piše v deklaraciji.

Obsodili so rusko invazijo v Ukrajino. "Gre za očitno kršitev mednarodnega prava," so poudarili in dodali, da Rusija nosi vso odgovornost za to "humanitarno katastrofo".

V strateškem konceptu Nata, ki so ga prav tako potrdili danes, so voditelji Rusijo označili za grožnjo, Kitajsko pa kot državo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam.

Rusija: Vrh Nata je dokaz, da nas zavezništvo želi omejiti

Ruske oblasti so sporočile, da je vrh Nata v Madridu dokaz, da si zveza prizadeva omejiti Rusijo, ki jo vidi kot grožnjo zavezništvu. "Vrh v Madridu potrjuje in utrjuje politiko bloka, ki si prizadeva zadržati in omejiti Rusijo," je po navedbah ruskih tiskovnih agencij dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

Poudaril je, da Rusija ve, kaj lahko pričakuje od vrha, in sicer, da bo sprejet nov strateški okvir, v katerem bo označena kot grožnja zavezništvu. "To nima nobene povezave z resničnim življenjem, saj je zavezništvo tisto, ki ogroža nas," je dodal Rjabkov.

Obsodil je tudi širitev Nata na Švedsko in Finsko, za katero meni, da bo destabilizirala regijo in ne bo prispevala k dodatni varnosti članic.

Sorodna novica Turčija od Švedske in Finske zahteva izročitev 33 osumljencev

Zelenski: Ukrajine potrebuje orožje in finančno pomoč

Voditelje članic Nata je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je povedal, da Ukrajina potrebuje sodobno orožje in dodatno finančno pomoč. "Ustaviti moramo prednost, ki ga ima rusko topništvo, za to pa potrebujemo sodobno topništvo," je Zelenski prek video povezave povedal na vrhu Nata v Madridu.

Hkrati je poudaril, da je ravno tako kot orožje, pomembna tudi finančna pomoč. "Rusija še vedno vsak dan prejema milijarde, ki jih uporablja za vojno. Mi pa imamo večmilijardni primanjkljaj in nimamo nafte in plina, da bi ga pokrili," je opozoril. Ukrajina bi po njegovih besedah za svojo obrambo potrebovala približno pet milijard ameriških dolarjev na mesec. Pozval je tudi k novim sankcijam proti Rusiji.

Dvostransko srečanje Bidna in Erdogana ob robu vrha

Ob robu dogajanja na vrhu v Madridu se je ameriški predsednik Joe Biden sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, po tem, ko je ta sklenil sporazum s Švedsko in Finsko za umik turškega veta od njunega vključevanja v Nato.

Visoka ameriška uradnica Celeste Wallander je medtem na novinarski konferenci namignila, da so ZDA pripravljene Turčiji prodati bojna letala F-16.

Ameriško obrambno ministrstvo po njenih besedah v celoti podpira turške načrte za posodobitev svojih oboroženih sil. "Turčija je visoko usposobljena, visoko cenjena, strateška zaveznica Nata," je dejala in poudarila, da močna turška obramba pripomore k močnim obrambnim sposobnostim zveze.

Turčija je leta 2017 kupila ruski protiletalski sistem S-400, zaradi česar je bila deležna kritik zavezništva. ZDA so jo zaradi tega izključile iz nabave in proizvodnje ameriških bojnih letal F-35. Po tem so se v Ankari odločili za nakup letal F-16, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Sile za hitro odzivanje pripravljene že prihodnje leto?

Potem ko je v ponedeljek Stoltenberg napovedal, da bo zavezništvo število svojih sil za hitro odzivanje povečalo na več kot 300.000, je danes izrazil pričakovanje, da bi sile bile pripravljene za napotitev prihodnje leto.

"Načrt je, da zdaj sprejmemo odločitev, nato bo sledila izvedba, pripravljene pa bodo prihodnje leto," je glede povečanja števila sil za hitro odzivanje ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev Nata v Madridu povedal Stoltenberg.

"Nastanjene bodo v svojih državah, a bodo vseeno dodeljene določenim državam in ozemljem ter odgovorne za obrambo teh območij," je pojasnil.

Pri tem je omenil Nemčijo in načrte za zagotovitev bojne brigade za obrambo Litve. To je bil po njegovih besedah le eden od primerov krepitve vzhodnega krila Nata. "Tam bodo vojaki vadili, se učili sodelovati skupaj z domačimi silami. Tam pa bo nameščena tudi potrebna oprema, težko orožje, zaloge goriva in številne druge stvari, potrebne za delovanje v tej regiji," je dodal.

Nemčija sicer že vodi bojno skupino Nata v Litvi, za katero je bilo sprva zagotovljenih 600 vojakov. Po ruskem napadu na Ukrajino pa je bila aktivirana okrepitev sil s topništvom in zračno obrambo, tako da je v Litvi trenutno več kot 1000 nemških vojakov. Natančne številke za načrtovano bojno brigado še ni. Običajno pa takšne brigade štejejo od 3000 do 5000 vojakov.

Slovenski premier Robert Golob je glede okrepitve odvračalne in obrambne drže zavezništva, v okviru katere se bo število sil za hitro odzivanje povečalo s 40.000 na več kot 300.000, povedal, da konkretnih zahtev do Slovenije še ni bilo. "Morda bo danes kaj novega na to temo," je povedal ob prihodu na drugi dan zasedanja v Madridu.

Predsednik ZDA Joe Biden. Foto: EPA
Predsednik ZDA Joe Biden. Foto: EPA

Biden napovedal krepitev ameriške vojaške prisotnosti

ZDA bodo okrepile svojo vojaško navzočnost v Evropi, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin porušil mir na celini, je ob začetku vrha v Madridu povedal ameriški predsednik Joe Biden. "Nato se bo okrepil na vseh področjih, na kopnem, v zraku in na morju, s ciljem, da smo pripravljeni na grožnje iz vseh smeri" je dejal.

Pri tem je pojasnil, da bodo okrepitve med drugim vključevale povečanje flote rušilcev ameriške mornarice v Španiji, dodatno rotacijsko brigado v Romuniji, okrepljeno napotitev sil v baltske države ter dodatne zmogljivosti zračne in ostale obrambe v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Italiji.

Glede vstopa Švedske in Finske je povedal, da se je strategija Putina pri napadu na Ukrajino izjalovila. "To je natanko tisto, česar ni si želel, in natanko to, kar je treba storiti za zagotovitev varnosti v Evropi," je še dodal Biden.

Tudi britanski premier Boris Johnson je poudaril pomen vstopa Švedske in Finske v Nato. "Če je Putin upal, da bo zaradi svoje nezakonite invazije dobil manj Nata na svoji zahodni fronti, se je izkazalo, da se je popolnoma zmotil," je dejal.

Nemški kancler Olaf Scholz se je medtem zavzel za nadaljnjo dobavo orožja Ukrajini, poleg humanitarne in finančne pomoči. Pri tem je opozoril, da bodo s pomočjo nadaljevali tako dolgo, kot bo treba, da se bo Ukrajina lahko uspešno obranila, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Voditelji članic zveze Nato danes na vrhu v Madridu začenjajo bolj vsebinske razprave. Dopoldne bodo govorili o nadaljnji pomoči Ukrajini ob spopadanju z rusko agresijo, novem strateškem konceptu in obrambnih izdatkih, popoldne pa bo namenjeno vprašanju širitve na Švedsko in Finsko, ki ju bodo voditelji predvidoma povabili k članstvu v zavezništvu.

V Madridu se nadaljuje prelomno srečanje zveze Nato