Prvi britanski državniški pogreb po smrti Winstona Churchilla leta 1965 bo imelo priložnost v živo spremljati približno 2000 ljudi, kolikor jih bo sedež dobilo v Westminstrski opatiji – po napovedih bodo to pretežno predstavniki kraljevih družin z vsega sveta, politiki in drugi dostojanstveniki ter predstavniki družbenega življenja, številnih dobrodelnih organizacij, pa tudi vojske, policije, zdravstva, osebni prijatelji pokojne kraljice in pomembnejših članov kraljeve družine ter vsi zaposleni v kraljevih palačah – tudi ti bodo namreč dobili prost dan, tako kot številni drugi Britanci.

Britanske oblasti nepregledno množico ljudi – ob Churchillovem pogrebu se jih je zbralo približno milijon, tokrat jih bo najbrž še več – pričakujejo tudi na londonskih ulicah, zato so v pripravljenosti tisoči policistov, ki bodo skrbeli za red in varnost, napovedane so zapore cest v središču Londona in na poti do Windsorja.

Pogrebno slovesnost bodo prenašali na vseh britanskih televizijskih postajah, radijih in številnih spletnih medijih, Britanci si jo bodo lahko ogledali tudi v približno 500 kinematografih, ki bodo prenašali dogajanje, ali pa na stotinah velikih zaslonov, postavljenih po večjih in manjših mestih po Otoku.

Same priprave na pogreb se bodo začele zjutraj po krajevnem času oz. 7.30 po našem, ko bodo dvorano v Westminstru, kjer od srede leži krsta s pokojno kraljico, zaprli, krsto pa pripravili za pogreb. Nato jo bodo prepeljali v bližnjo Westminstrsko opatijo, kjer se bo ob 12. uri po našem času začela pogrebna slovesnost, ki jo bo vodil dekan Westminstrske opatije. Pridigo bo imel canterburyjski nadškof, premierka Liz Truss pa bo brala berilo.

Po koncu približno eno uro dolge slovesnosti bo iz opatije krenil pogrebni sprevod do Wellingtonovega slavoloka, kjer bodo krsto naložili na kočijo in jo odpeljali v Windsor, kjer bodo kraljico – po še enem sprevodu in maši zadušnici – zvečer pokopali v družinskem krogu v kapeli sv. Jurija.

Zahvala kralja Karla III.

Na predvečer pogreba se je kralj Karel III. v izjavi za javnost zahvalil državljanom in ljudem po svetu, ki so njemu in njegovi ženi Camilli v zadnjih 10 dneh izražali sožalje in podporo. "V Londonu, Edinburgu in Cardiffu sva bila neskončno ganjena zaradi vseh, ki so si vzeli čas in se prišli poklonit vseživljenjskemu služenju moje drage matere, pokojne kraljice," je zapisal in dodal: "Ko se pripravljamo na zadnje slovo, sem samo želel izkoristiti to priložnost in se zahvaliti nešteto ljudem, ki so bili v tako veliko oporo in tolažbo moji družini in meni v tem času žalovanja."

In kdo vse se bo udeležil pogreba? Po navedbah britanske vlade in Buckinghamske palače bodo to med drugim:

• japonski cesar Naruhito in japonska cesarica Masako,
• nizozemski kralj Willem-Alexander in kraljica Maxima,
• španski kralj Filip VI. in kraljica Letizia,
• nekdanji španski kralj Juan Carlos,
• belgijski kralj Philip in kraljica Mathilde,
• danska kraljica Margareta II., kronski princ Frederik in kronska princesa Mary,
• švedski kralj Carl Gustaf XVI. in kraljica Silvia,
• norveški kralj Harald V. in kraljica Sonja,
• kralj Butana, Džigme Khesar Namgjel Vangčuk,
• brunejski sultan Hasanal Bolkiah,
• jordanski kralj Abdulah,
• savdijski princ Turki bin Mohamed Al Saud,
• kronski princ Kuvajta, šejk Mešal Al Ahmad Al Sabah,
• kralj Lesota, Letsie III.,
• lihtenštajnski dedni knez Alois,
• Henri, nadvojvoda Luksemburški,
• malezijski sultan Abdulah,
• monaški knez Albert II.,
• maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan,
• katarski emir, šejk Hajtam bin Tarik Al Said,
• predsednik ZAE, šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan,
• kralj Tonge, Tupou VI.

Poleg tega pričakujejo predsednike ali premierje praktično vseh evropskih držav, od Francije do Izraela in Palestine – Slovenijo zastopa predsednik Borut Pahor –, pa tudi predsednico Evropske komisije in predsednika Evropskega sveta, Ursulo von der Leyen in Charlesa Michela, ter prvega moža zveze Nato, Jensa Stoltenberga.

Iz obeh Amerik so v London prišli ameriški predsednik Joe Biden z ženo Jill, kanadski premier Justin Trudeau, brazilski predsednik Jair Bolsonaro, predsednici Trinidada in Tobaga ter Barbadosa, Paula-Mae Weekes in Sandra Mason, jamajški premier Andrew Holness ter guvernerki Belizeja ter Svetega Vincencija in Grenadin, Floyla Tzalam in Susan Dougan.

Na Otok so pripotovali tudi predstavniki več afriških držav, med drugim južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa, podpredsednik Nigerije, Yemi Osinbajo, predsedniki Gane, Kenije in Gabona, Nana Akufo-Addo, William Ruto in Ali Bongo, ter sudanski vojaški poveljnik, general Abdel Fattah Al Burhan.

Manjkala ne bosta seveda niti premierka Nove Zelandije Jacinda Ardern in premier Avstralije Anthony Albanese, Indijo zastopa predsednica Droupadi Murmu, Kitajsko pa podpredsednik Vang Čišan.

Med nepovabljenimi so zgolj predstavniki tistih držav, s katerimi Združeno kraljestvo nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov (Sirija, Venezuela, Afganistan) ali pa je proti njim uvedla gospodarske sankcije (Rusija, Belorusija, Mjanmar).

Za vse povabljene je novi kralj Karel III. skupaj z ožjo kraljevo družino pripravil poseben sprejem. Številni povabljeni – med njimi Ursula von der Leyen, Charles Michel, Joe Biden, španski kralj Filip in drugi – so se kraljici predtem poklonili v palači Westminster in se podpisali v žalno knjigo v palači Lancaster.